S svojo prvo novico je STA slovensko in tudi širšo javnost obvestil, da je namen agencije "sprotno informiranje tujih medijev in drugih institucij v tujini o dogajanjih v Sloveniji in hkrati razvoj pretoka informacij za potrebe slovenskih medijev." STA je bil ob svojem nastanku tesno prepleten s sklepnimi dejanji nastajanja samostojne Slovenije, podpore pa je bil deležen s prvo večstrankarsko slovensko vlado, ki je postala tudi solastnik agencije.

Ustanovitev agencije so, bolj kot slovenski, podprli tuji mediji, še posebej italijanska, avstrijska in madžarska tiskovna agencija, se spominja prvi direktor agencije Dejan Verčič. Takrat so novice ustvarjali zgolj s pomočjo telefonov in telefaksov, pripoveduje: "To je bila ena taka udarniška akcija. Mi smo poročali v trenutku, ko je bil v Ljubljani zračni alarm. Takrat so vsi ljudje tekli v zaklonišča, mi pa smo po telefonih poročali v Rim in drugam o dogajanju."

Od udarniške akcije do tržnih dejavnosti
Z leti in tehnološkim razvojem se je širila tudi ponudba agencije. Leta 2006 je zaživel fotografski servis, leta 2009 pa še radijski servis. Med današnjimi naročniki so poleg medijev še gospodarske in finančne družbe ter državne in druge institucije. STA ima svoje naloge, določene z zakonom, opravlja pa tudi tržne dejavnosti. Danes zanje skrbi več kot 80 novinarjev in drugih sodelavcev v Ljubljani in v dopisništvih po Sloveniji in svetu.

Odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj ob jubileju agencije poudarja, da je njena največja vrednost verodostojna, neodvisna in uravnotežena agencijska informacija. Se pa je v vseh teh letih agencije poleg lastniške strukture spremenil tudi sam proces nastajanja novic, poudarja odgvorna urednica: "Predvsem je delo novinarjev in urednikov postalo bolj kompleksno, saj je treba ponuditi več kot le besedilno novico."

Po besedah Štrukljeve je načrt za prihodnjih 25 let predvsem ta, da STA ostane eden od vodilnih ponudnikov informacijskih vsebin, ki jih bodo drugi mediji nadgradili v dobre zgodbe.