Danes namreč zaznamujemo dan ustavnosti, v spomin na 23. december 1991, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo. Z njo se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu.

Sorodna novica "Plebiscit je uspel. Veselje se lahko začne."

Osnutek ustave je v podvinskem gradu avgusta 1990 pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil pravnik Peter Jambrek. Po prvotnem načrtu bi morala biti ustava sprejeta že ob razglasitvi slovenske samostojnosti 26. junija 1991, a ker se takratni politični akterji še niso uskladili o vseh vprašanjih, je bila z več popravki sprejeta nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991.

Ob obletnici je predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez na spletni strani sodišča zapisal, da so bile od sprejetja ustave njene določbe večkrat na preizkušnji, vendar nikoli ni bila vprašljiva smer razvoja ustavne demokracije. V številnih pogledih pa je bilo leto 2020 drugačno, tudi za ustavno sodišče. To je bilo namreč zasuto tudi s presojami ukrepov za boj proti širjenju koronavirusa.

Ukrepi omejujejo svoboščine ljudi

Za boj proti pandemiji so številne države sprejele različne ukrepe, ki "seveda po naravi stvari in neizogibno omejujejo temeljne človekove pravice in svoboščine". Epidemija zato po njegovih besedah predstavlja tudi izzive za človekove pravice in pravno državo. "Spremenjene okoliščine zahtevajo tankočutno presojo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so 'v igri' na obeh straneh tehtnice, ter njihovo medsebojno učinkovanje oziroma vzajemno sobivanje," je zapisal.

V pogovoru za STA je Knez izrazil zaskrbljenost, saj se je število neuresničenih odločb sodišča letos dvignilo na 17. Ena teh je tudi odločba o volilni zakonodaji, pri čemer misli, da je bilo časa dovolj, a so prevladali drugi interesi. Sicer pa opozarja, da ustavna demokracija temelji na zaupanju, ne na ukazih.

130 pobud zaradi protikoronskih ukrepov

Do pred nekaj dnevi je ustavno sodišče prejelo več kot 130 pobud, ki zadevajo protikoronske odloke, zakon o nalezljivih boleznih in interventne zakone. "Covidne zadeve smo opredelili kot absolutno prednostne. Doslej smo odločili o nekaj več kot 100 zadevah," je poudaril Knez. Pobude, vezane na epidemijo covida-19, Knez deli na dva sklopa: v prvem so tiste, vezane na svobodo gibanja, drugi pa je povezan z gospodarskimi vprašanji.

Pobude so "očistili vprašanj, ki jih ne štejejo za pomembna ustavnopravna vprašanja", glede drugih pa so na eni od zadnjih sej sklenili, da jih čim prej obravnavajo in pripravijo "odločbe, ki bodo dale neke smernice oziroma bodo povedale, kako ustavno sodišče gleda na dosedanje ukrepe".

Pri dosedanjih odločitvah je po njegovem mnenju večina sodnikov "sprejela bolj zadržano stališče, saj se do ukrepov, ki naj bi imeli strokovno podlago, težje opredelimo". "Ko vidimo, da čezmerno zarežejo v človekove pravice, pa moramo odreagirati, po potrebi tudi z začasnim zadržanjem ukrepa," je poudaril.

Zapovedali tedensko preverjanje upravičenosti prepovedi gibanja med občinami

Tako so aprila ob odločanju o omejitvi gibanja med občinami vladi naložili, naj tedensko preverja strokovno upravičenost ukrepa. "Dlje kot ukrep traja, bolj je invaziven," je poudaril.
To sicer pomeni, da se lahko odloki hitro spreminjajo, še preden utegne ustavno sodišče o njih odločiti. A se hkrati lahko ukrepi ponavljajo. Zato so se odločili, da bodo vprašanja, ki so splošno pomembna, obravnavali, čeprav morda odloki ne veljajo več.

Neprimerno objavljanje sklepov

Knez sicer verjame, da je vsaki vladi v današnjih okoliščinah težko sprejemati ukrepe, še posebej, ker mora gledati naprej in predvidevati dogajanje. "V tem pogledu je naše navodilo 'preverjajte ukrepe' potrebno. Ni pa zgolj neki formalizem, da se odločitve o ukrepih tudi ustrezno objavijo. To zahteva ustava in je v službi predvidljivosti pravnega reda," je dejal ob nedavni odmevni odločbi, ki je razkrila, da vlada ni primerno objavljala sklepov o podaljševanju odlokov.

"Različni kanali komuniciranja ne morejo nadomestiti pravil, da je treba splošne akte objaviti v Uradnem listu. Nismo želeli biti grobi, morali pa smo sporočiti, da se v drugem valu ukrepi ne objavljajo, kot bi se morali," je opozoril.

Zaradi narave odlokov so tudi tako hitro reagirali in odločbo objavili v Uradnem listu, še preden je bilo izdelano ločeno mnenje enega od sodnikov, ki je to tudi javno problematiziral. A Knez pojasnjuje, da to omogoča poslovnik sodišča, da ni bilo prvič in da se večina lahko tako odloči predvsem pri začasnih zadržanjih, ko se velikokrat mudi. Tudi v tem primeru je bilo čimprejšnje sporočilo na mestu, dodaja. Ob tem je opomnil, da v tujini marsikje ločenih mnenj v primeru začasnih zadržanj sploh ni in se pridržijo za končno odločitev.

Problematična preobremenjenost sodišča

Opozarja na preobremenjenost sodišča in svari pred idejami o spremembah zakonodaje, po katerih bi moralo ustavno sodišče odločati tudi o vseh zadevah, kjer pravni interes ne obstaja več. Pravni interes je namreč filter pripada zadev. "In bolj široko kot puščamo vrata tu odprta, o več zadevah bo moralo presojati ustavno sodišče, ki je že zdaj preobremenjeno.

Zakonodajalec mora na to paziti, saj če želite imeti šibko ustavno sodišče, ga preobremenite. "Široko je vrata odprla tudi sprememba zakona o referendumu, ki daje možnost ustavne zahteve vsakemu volivcu. "To je nekaj izrednega in ob ta člen bomo gotovo trčili, ko bomo presojali ustavnost zakona o naložbah v Slovenski vojski, ker je DZ zakonodajni referendum razglasil za nedopustnega," navaja Knez.

Po drugi strani pa že 17 odločb ustavnega sodišča ostaja neuresničenih. Tudi tista o neustavnosti dela volilne zakonodaje. O tem, kaj to pomeni za naslednje volitve, še posebej, če pred njimi odločba sploh ne bo uresničena, se Knez sicer ne sme izrekati vnaprej, saj bo najbrž rezultat volitev pristal na mizi ustavnih sodnikov. "Volitve so predvidene z ustavnimi roki, pomembno je načelo periodičnosti in zagotovo bomo trčili ob to. Vprašanje legitimnosti volitev bo gotovo potencirano, zato neuresničitev te odločbe v tem pogledu tudi ni enaka drugim," je poudaril. Ob tem pa je presodil, da so dali zakonodajalcu tako dovolj časa kot dovolj manevrskega prostora, da neustavnost odpravi "oziroma drugače po lastni presoji reagira".

Ustavno sodišče čaka novega člana

Sicer pa ustavno sodišče še vedno čaka, da se jim namesto sodnice Dunje Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel, pridruži nov član. Postopek imenovanja novega ustavnega sodnika je bil v DZ že dvakrat neuspešen, a Knez pravi, da je vprašanje uspeha ali neuspeha zgolj to, koliko neki izvoljeni sodnik potem prispeva k delu ustavnega sodišča.

Opozarja, da sodniki ne odločajo politično, ampak po pravu. Tudi če ima njihova odločitev politične implikacije, zato to ne sme pomeniti iskanja sodnikov zgolj po določeni politični pripadnosti. "Raje bi videl, da se stoji za predlogom kandidata, pri katerem je strokovnost daleč v ospredju, vključno z veščinami, ki jih mora imeti – na primer veščino sojenja, poznavanje interakcije med ustavo in zakoni ... Pomembna pa je tudi celostna, osebnostna ocena kandidata," je naštel.

"Če bo sito zgolj politična pripadnost, bo v ozadju ostal marsikateri kandidat, ki bi bil morda zelo dober ustavni sodnik, pa ne želi skozi tak izbirni postopek," je dodal in opozoril, da lahko v tem postopku marsikoga "potegne tudi v vrtinec, v katerem se ga poskuša očrniti".

Pri vprašanju o vlogi evropskih institucij pri zagotavljanju spoštovanja vladavine prava Knez pravi, da je "ko v nacionalnem sistemu nekaj zaškripa, ko vladavina prava ni spoštovana, pogled od zunaj lahko bolj objektiven". "Ne nujno, ne govorim o slepem zaupanju – ob to bomo trčili ob poročilu glede ravnanja Banke Slovenije in posegu v arhive ECB – a objektivnost takega pogleda je treba imeti pred očmi. In na kritiko določene institucije, še posebej, če je ta del sistema, ki mu pripadamo, moramo nekaj dati," je povedal.