Ob dnevu civilne zaščite (CZ) je na Brdu pri Kranju potekala slovesna podelitev priznanj za preteklo delo. Komisija CZ-ja za nagrade in priznanja se je letos na podlagi predlogov odločila podeliti 284 priznanj, od tega 132 bronastih, 82 srebrnih in 29 zlatih, 40 plaket in en kipec. Na osrednji državni proslavi so izročili le del omenjenih priznanj, ki sta jih podelila generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Darko But ter poveljnik CZ-ja Srečko Šestan.

Najvišje priznanje, kipec CZ-ja, je za posebne zasluge in izjemne dosežke šel v roke Rdečega križa Slovenije (RKS). Kot je ob prejemu priznanja poudarila predsednica RKS-ja Vesna Mikuž, priznanje prihaja ob pravem času. "Po dveh zelo napornih letih, ko smo že vsi utrujeni in ko so pred nami že novi izzivi, povezani z ukrajinsko krizo," je dodala.

Janša: Požrtvovalno delo civilne zaščite

Govornik, predsednik vlade Janez Janša, je v luči dodatnega izziva, s katerim se zadnji dve leti spopada CZ, podelil tudi devet spominskih znakov za požrtvovalno delo v okoliščinah covida-19. V nagovoru je pojasnil, da je CZ v Sloveniji kapilarna organizacija, ki z gasilci sega praktično v vsako vas. "Lahko smo veseli, da imamo tako organizacijo, ki temelji na prostovoljstvu, in da strukture CZ-ja te kapilare povezujejo ter pripravljajo vse za primer, ko je treba reagirati tudi ob nesrečah večjih razsežnosti," je poudaril Janša.

Spomnil je, da je bil CZ dobro organiziran že ob osamosvojitvi Slovenije, ko je bil ob napadu tudi takoj na preizkušnji. V nadaljevanju je ob vojni na Balkanu poskrbel za več kot 70.000 beguncev, večinoma za matere z otroki. Skoraj 40.000 ljudi je bilo nastanjenih v zasilno urejenih begunskih centrih v vojašnicah, za kar je bilo treba poskrbeti praktično čez noč, CZ pa je z oskrbo pomagal tudi tistim, ki so bili nastanjeni pri slovenskih družinah.

V zadnjih 30 let je CZ pomagal ob različnih nesrečah povsod po svetu, in ko nas je pred dvema letoma prizadela pandemija covida-19, je bil znova CZ tisti, ki je bil z zdravstvenim sistemom hrbtenica odgovora na izziv. Tako je po premierjevih besedah omogočil, da smo preizkušnjo tudi v najhujših valovih relativno dobro prebrodili.

Kako poskrbeti za številne ukrajinske begunce

"Tudi danes je CZ znova v ospredju, saj se pripravlja na begunski val iz Ukrajine, ki jo je prizadela ruska agresija," je povedal Janša. Kot je pojasnil, si trenutno nesrečniki, ki bežijo pred vojno, želijo ostati čim bližje svoji državi, saj verjamejo, da se bodo spopadi kmalu končali in se bodo lahko vrnili domov.

Sorodna novica Tonin: Pripravili smo tudi nastanitev za ukrajinske otroke brez staršev

Tako so trenutno posebej na udaru sosede Ukrajine. "Nismo pa niti mi ne tako daleč in žal se ne moremo nadejati tega, da bo kmalu končano in da se val ne bo krepil," je možnosti množičnejšega prihoda beguncev v Slovenijo dejal Janša.

Pojasnil je, da je trenutno v Sloveniji le nekaj več kot 40 prošenj za azil oziroma pomoč beguncem iz Ukrajine. "Ta številka bo naraščala in v prihodnje se mi zdi, da bo na neki točki zelo verjetno moral pomagati tudi CZ," je dejal premier in se zahvalil za pravočasen začetek priprav.

Ob tem je zagotovil, da se vlada zaveda pomena CZ-ja. "Ne nazadnje nas je pandemija znova spomnila, kako pomembno je, da smo na take izzive pripravljeni, zato smo močno povečali sredstva za sistem zaščite in reševanja," je povedal in pojasnil, da se sredstva za letos in prihodnje leto povečujejo s 40 na 80 milijonov evrov. "Tako lahko z optimizmom gledamo na to, da smo pripravljeni tudi na zahtevnejše preizkušnje," je sklenil.

Šestan: CZ temelji na prostovoljstvu, kar je unikum

Kot je ob robu slovesnosti poudaril Šestan, je slovenska civilna zaščita, ki temelji na prostovoljstvu, pozitiven unikum, ki nam ga druge države zavidajo. "Povezljivost med prostovoljnim in manjšim profesionalnim delom je dobra rešitev in tudi za našo državo relativno poceni," je ocenil Šestan.

Minister za obrambo Matej Tonin je poudaril, da je CZ mreža, ki povezuje dobre ljudi, različne resorje in zmogljivosti. "Ta sistem bomo razvijali, da bo še naprej temeljil na prostovoljstvu, hkrati bomo izdatno vlagali v opremo," je napovedal.

Tonin: Ugotovili smo, da varnost ni samoumevna

Po Šestanovih besedah je bila pandemija za CZ težka preizkušnja, s katero so po njegovi oceni dobro opravili. Zdaj pa je pred njimi že nov izziv. Kot je povedal, bodo glede krize v Ukrajini pomagali, kakor bo treba, logistično in drugače. Logistično bodo podprli tudi zbiranje in prevoz humanitarne pomoči. Pri namestitvi beguncev pa sodelujejo pri iskanju namestitev.
Evropa se je v zadnjih nekaj dnevih po Toninovih besedah drastično spremenila in številne stvari se postavljajo na nove temelje. Tako smo ugotovili tudi, da varnost ni samoumevna, in porajajo se tudi takšna vprašanja, kot so kapacitete zaklonišč v Sloveniji.

Minister je pojasnil, da so se v preteklosti številni vlagatelji borili, da jim ne bi bilo treba graditi zaklonišč, številna, ki so nekoč obstaja, pa so se spremenila v skladišča ali telovadnice. "To je prinesel dolgotrajen mir, sedaj pa se stvari zdijo morda nekoliko drugačne in se o teh stvareh znova sprašujemo," je dejal minister. Napovedal je, da bodo preverili, kakšno je stanje v Sloveniji na tem področju.

Šestan je pojasnil, da je v najboljših časih Slovenija imela dovolj prostora v zakloniščih za 17 odstotkov prebivalcev. Danes je teh zaklonišč bistveno manj ali pa so uporabljena v druge namene, predvsem je vprašanje, kaj je bilo z zaklonišči ob menjavi lastnikov večjih industrijskih kompleksov. Zaklonišča, ki obstajajo v velikih stanovanjskih in drugih objektih, pa bi bilo po Šestanovi oceni mogoče usposobiti v relativno kratkem času.