Podpis predstavlja pomembno prelomnico v slovenski zgodovini, saj so politične stranke z njim dokazale, da je medsebojne razlike in nasprotovanja moč preseči v dobro skupnosti. Tega bi se morali zavedati tudi aktualni politični voditelji, so poudarili udeleženci obeležja podpisa sporazuma v predsedniški palači.

Spomenka Hribar, pobudnica sporazuma, je v nagovoru orisala svoj pogled na dogajanje pred tridesetimi leti. Kot se je spominjala, je bil sporazum vseh strank pred plebiscitom posledica politične potrebe po preseganju nezaupanja med pozicijo in opozicijo oz. potrebe po usklajenem delovanju obeh v korist čim boljšega izida plebiscita. V govoru je bila tudi kritična do ravnanj aktualne vlade.

"Tisti, ki je nedvomno naredil malo več kot drugi v vojni za Slovenijo, tedanji sekretar za obrambo Janez Janša, nas danes prodaja, kot svojo lastnino, kot puloverje, Madžarom in še komu. Potiska nas v avtoritarne države, ki se otepajo vladavine prava," je med drugim dejala slavnostna govornica.

Nato je okrcala tudi drugi politični pol. "Tudi levica ima svojo odgovornost. Nevarnost Janševega desnega radikalizma je jemala kot alibi, da je tudi ona v miru lastninila slovensko premoženje," je bila kritična.

Slovesnosti so se udeležili še nekateri drugi podpisniki, in sicer Roberto Battelli, Ciril Ribičič, Lojze Peterle, Dušan Plut in Franc Gradišar.

Peterle je za Radio Slovenija izpostavil, da je bil podpis sporazuma le nekaj tednov pred plebiscitom močno sporočilo ljudem, da se lahko vse parlamentarne stranke, kljub medsebojnemu nezaupanju, pri pomembni odločitvi zedinijo."Bi rekel, da je bilo takrat več politični kulture, več dialoga, več volje po sodelovanju," je poudaril.

Ciril Ribičič pa meni, da je po treh desetletjih prišel čas za nov sporazum oziroma dogovor, s katerim bi koalicija in opozicija zakopali bojno sekiro. "Pred 30 leti se je zdelo nemogoče, da bi Demos z opozicijo podpisal sporazum, ampak ga je. In to je bil tisti presežek, ki je vodil do največjih uspehov potem. To je tista izkušnja, na katero se je vredno spomniti," je dejal.

Pahor: Trenutno smo priča skrb vzbujajočemu poglabljanju nezaupanja

Po besedah predsednika republike Boruta Pahorja pa smo v Sloveniji tri desetletja po podpisu sporazuma priča skrb vzbujajočemu poglabljanju nezaupanja med političnimi silami in ljudmi ter skrb vzbujajočemu porastu nestrinjanja. To vodi tudi do izključevanja, ne samo do zavračanja in nestrinjanja, je opozoril.

Pahor kot predsednik čuti dolžnost, da parlamentarne stranke znova pozove k premisleku o "dogovoru ali sporazumu, koordinaciji parlamentarnih strank, ki bi dialogu dala priložnost, da postavi mostove med temi razlikami, ki se zdaj zdijo nepremostljive".

Po oceni predsednika ne živimo običajnega časa. "Globoko v našo družbo je zarezala zdravstvena kriza. Nevarnost recesije, ki bo sledila tej krizi, pa mora vse odgovorne politike različnih političnih prepričanj voditi do ugotovitve, da prav zdaj, ko so razlike največje, potrebujemo navdih, da pridemo do kompromisov in skupnih zaključkov za premagovanje krize," je dejal.

Opozoril je, da bo zdravstveni krizi sledila gospodarska, ki bo poglobila socialne in druge stiske ljudi. Vsako politično razhajanje, vključno z nesrečnimi delitvami, pa vse te stiske samo še poglablja in onemogoča uspešnejše ukrepanje pristojnih oblasti, je dejal Pahor.

"Potrebujemo dialog, da pridemo do kompromisov ali skupnih zaključkov, s katerimi bomo lažje in uspešneje premagovali krizo. Morda se bo komu zdelo, da smo že pregloboko v krizi, da bi bil tak poskus smiseln. Jaz pa mislim, da se kriza ne bo končala tako hitro. Bilo bi prav in smiselno, če bi do neke vrste dialoga prišlo," je dejal.

Slovenija ima po Pahorjevih besedah tradicijo strankarskega dogovarjanja, ko gre za pomembne strateške cilje in ukvarjanje s kriznimi razmerami. Kot je dejal, bi te morali razumeti kot tako pomembne, da bi kljub različnim stališčem do nekaterih pomembnih vprašanj morali strniti vrste.

Posnetka celotnih nagovorov Spomenke Hribar in Boruta Pahorja: