Dan suverenosti kot spominski dan na odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) v Sloveniji zaznamujemo od leta 2015. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je namreč Luko Koper zapustila še zadnja ladja z vojaki agresorske JLA. Ta je Slovenijo napadla dan po uradni razglasitvi njene samostojnosti 26. junija 1991. Sledilo je deset dni spopadov, ki so se končali s pogajanji na Brionih.

Na njih sta se ob pomoči mednarodne skupnosti obe strani zavezali k prekinitvi sovražnosti, Slovenija pa se je obvezala, da bo za tri mesece zamrznila osamosvojitveni proces. Še preden je moratorij potekel, je takratno jugoslovansko predsedstvo sprejelo sklep o umiku JLA iz Slovenije. JLA se je nato postopoma umaknil do 26. oktobra 1991.

Šarec: Osamosvojitev je častno, največje dejanje

Slovenska osamosvojitev je častno, je največje dejanje, zanj pa sta bila zaslužna tedanja celotna slovenska politika in celotno slovensko ljudstvo, je na na osrednji slovesnosti ob dnevu suverenosti v Gornji Radgoni poudaril obrambni minister Marjan Šarec.

"Zato je prav, da slavimo take praznike naše edine in lastne države, o kateri so naši predniki sanjali stoletja, mi pa imamo ta posebni privilegij in čast, da lahko v njej živimo," je dodal slavnostni govornik.

V uvodu je spomnil, da so se prizadevanja za slovensko samostojnost začela že zdavnaj prej. Omenil je miting resnice leta 1989, ko je milica preprečila, "da bi mitingaši vdrli na slovensko ozemlje in poskusili zamenjati slovensko vodstvo", dopolnila tedanje republiške ustave, ki so dala osnovo za samoodločbo, in plebiscit, na katerem so se Slovenci prepričljivo izrekli, da želijo živeti v svoji državi.

"Ker nam je bilo dovolj skupnosti, ki nas ne spoštuje in ne spoštuje človekovih pravic in želja posameznih narodov," je poudaril Šarec. V kratki, a težki in presunljivi vojni je bilo po njegovih besedah v narodu nekaj neponovljivega in veliko upanja.

"Velikokrat slišimo, da je bila politika takrat enotna. Seveda ni bila vedno enotna, a to ne zmanjšuje uspeha, kajti ključen je bil narod. Čeprav si nekateri danes pripisujejo zasluge, češ da so samo oni zaslužni, ne, celotna politika je bila zaslužna in celotno slovensko ljudstvo. In osamosvojitev je zasluga vsake Slovenke in vsakega Slovenca, ki je imel takrat željo in ki je verjel, da bo slovenski narod živel suvereno v družbi drugih narodov. In tudi takrat smo samo sanjali, danes pa živimo v skupnosti, ki se ji reče EU," je dejal minister.

Zasluge TO-ja in milice

Posebej je omenil zasluge tedanjih teritorialne obrambe in milice, brez katerih – in ob njiju vseh drugih – ne bi bili nikoli samostojni. Vsaka žrtev, ki je bila podarjena na oltar domovine v slovenski osamosvojitveni vojni, pa si zasluži časten in dostojen spomin, je opozoril Šarec in dodal, da to storimo tako, da ponosno slavimo svoje praznike, izobešamo našo zastavo, da vedno s ponosom izpričujemo, da smo Slovenke in Slovenci ter da nas nikoli ni sram naše zgodovine, kakršna koli je že bila.

Ni bila vedno takšna, kot bi si želeli, ampak je naša. In vsak narod ima svojo zgodovino, takšno, kakršno je živel skozi stoletja, je med drugim še povedal minister za obrambo.

Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je v slavnostnem nagovoru spomnil na umik jugoslovanske vojske iz mesta, opozoril na "svetovno norost", ki se dogaja danes v Ukrajini, in si zaželel, da bi bilo krvi čim manj, da bi zmogli graditi jutrišnji dan po svoji meri in po svojih željah.

Slovesnost je potekala pod sloganom Veterani smo za suverenost in proti kršenju suverenosti drugih, organizirali sta jo Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever.

Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske, brigadir Franc Koračin, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Tomaž Čas in nekdanji predsednik Milan Kučan.

Pred slovesnostjo je ob 17.30 minister Šarec položil venec pri obeležju Nikoli več v spominskem parku na Maistrovem trgu.

Častni znak svobode generaciji miličnikov, ki je takoj po šolanju prijela za orožje

Predsednik republike Borut Pahor je na Policijski akademiji v Tacnu za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije s častnim znakom svobode odlikoval generacijo miličnikov, ki je zaključila šolanje 27. junija 1991 in še isto noč prejela osebno oborožitev in strelivo ter bila napotena v vojno.

21. generacija kadetov takratne Kadetske šole za miličnike je šolanje začela leta 1987, ko so se razmere v nekdanji skupni državi hitro spreminjale, so spomnili v uradu predsednika republike.

To je bila prva generacija miličnikov, ki je opravila zaobljubo po demokratičnih volitvah. Po zaključenem šolanju 27. junija so prejeli odločbe o razporeditvi na tedanje postaje milice. "Postali so prva in edina generacija, ki je odšla na svoja delovna mesta v takšnih izjemnih razmerah," so zapisali v uradu.

V imenu generacije je odlikovanje prevzel Edvard Cvetko, ki je dejal, da so jih komandirji že noč po slovesnosti začeli oboroževati z osebnim orožjem in potrebnim strelivom za takojšen odhod na delo v enote. "Tako smo neposredno z zaključne slovesnosti odkorakali na pomoč enotam milice po celotni Sloveniji," se je spomnil. Ob tem jih niso spremljale običajne skrbi slehernega mladega policista. Porajala so se jim vprašanja, kako se odzvati ob neposrednem spopadu z nasprotnikom, kako pomagati ranjenemu kolegu ali kaj bo, če bo ranjen sam, so našteli v Pahorjevem uradu.

Kljub tem dvomom je 21. generacija vojno končala brez žrtev in vsak od njih se je vrnil domov. Brez dvoma je to zasluga znanja in usposobljenosti ter tedanjih učiteljev in vzgojiteljev. "V trenutku so iz mladih fantov kadetov postali odrasli zaščitniki državljank in državljanov ter novonastale demokratične države," so dodali.

Takratni ravnatelj kadetske šole Bojan Potočnik je spomnil, da so zaposleni tisti čas opravili izjemne napore, vendar so za to imeli znanje in sposobnosti, kar je bila seveda "naša dolžnost". Ob tem se je zahvalil Ivu Draščku kot izrazito zaslužnemu za to, da je ta generacija znova skupaj na tem slovesnem postroju. Pahor se je v imenu države 21. generaciji kadetov zahvalil za pogum, predanost in neizbrisni prispevek v najpomembnejših trenutkih slovenskega osamosvajanja.

Pahor je častni znak svobode za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije podelil tudi skupini 6. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Nova Gorica, med njimi so bili Milan Bolkovič, Miroslav Debelak, Milan Kangler, Robert Kešpert, Franc Krenčnik, Dimitrij Lokovšek. Odlikovanje je v imenu skupine prevzel njen tedanji poveljnik polkovnik Srečko Lisjak.

Tudi 5. pokrajinski štab Teritorialne obrambe je prejel odlikovanje častnega znaka. Predvsem za izredne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti. V imenu voda je priznanje prejel višji praporščak Andrej Jurjevič.

Častni znak je prejela še skupina policistov varnostnikov Urada za varovanje oseb in objektov ministrstva za notranje zadeve za delovanje med letoma 1994 in 1996. Odlikovanje je v njihovem imenu prevzel Zlatko Bešker.

Pahor izrazil hvaležnost veteranom

Pahor je že na predvečer dneva suverenosti na osrednji posavski proslavi na gradu Brežice med drugim izrazil hvaležnost veteranom za vlogo, ki so jo opravljali v času slovenske osamosvojitve in desetdnevne vojne.

Poudaril je, da je za naš narod in državo pomembno, da ohranimo spomin na odločitve, dogodke in pogumne ljudi. "Vi, veteranke in veterani, ste zaslužni zato, da danes živimo v demokratični, suvereni in neodvisni državi. Z odmikanjem tedanjih dogodkov smo začeli pozabljati na ljudi, ki so nam izborili suvereno državo in svobodo," je dejal.

V sklepnem delu slavnostnega govora je predsednik izpostavil nekaj vzporednic med tedanjim obdobjem in sedanjimi izzivi z vojno v Ukrajini ter njenimi posledicami za mednarodno varnostno in politično ureditev, družbo in gospodarstvo. Poudaril je tudi, da bo mir trajen le, če bo pravičen, izzive prihodnosti pa bomo kot narod zmogli premagovati le, če bomo ohranili enotnost iz časa slovenske politične pomladi in osamosvojitve.

Proslavo v počastitev dneva suverenosti sta v viteški dvorani gradu Brežice priredila Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brežice in Občina Brežice.