Potem ko so že predstavili svoja razmišljanja o politiki in političnih odločitvah, ki vplivajo na naša življenja, ter govorili o temah, kot so plače evropskih poslancev, sodelovanje poslancev v Evropskem parlamentu, kandidiranje za pomembnejše funkcije v Evropskem parlamentu, evropska sredstva, kmetijska politika, študij, grožnja terorizma, migracije, so tokrat zahtevali odgovore kandidatov, ki se želijo v naslednjem mandatnem obdobju preseliti v Bruselj.

Razmišljanja in stališča mladih iz projekta Grem volit! so različna, vedno pa zelo konkretna in podkrepljena z argumenti. Prav to so pričakovali tudi pri odgovorih kandidatov za evropske poslance.

Spraševali so ...

Ula (20 let), Tadej (18 let), Ema Odra (21 let), Danijel (20 let), Ervin (21 let), Pina (21 let), Grega (21 let) in Jakob (19 let) so torej sklepno dejanje MMC-jevega projekta Grem volit! končali v studiu iz oči v oči s kandidati za evropske poslance.

Odgovarjali so ...

Mladim so se v studiu 1 RTV Slovenija pridružili kandidati za evropske poslance: Gregor Perič (SMC), Andrej Šiško (ZSI), Gorazd Pretnar (Zeleni), Peter Golob (Dobra država), Zmago Jelinčič (SNS), Urša Zgojznik (Povežimo se), Irena Joveva (LMŠ), Ljudmila Novak (NSi), Alja Domjan (SDS in SLS), Bernard Brščič (DOM), Tanja Fajon (SD), Lovro Centrih (Levica), Igor Šoltes (DeSUS) in Angelika Mlinar (SAB).

Tako je končan še zadnji del projekta Grem volit!, s katerim je MMC mlade, ki se prvič spoznavajo s političnimi procesi, popeljal skozi volilne procese predsedniških, parlamentarnih in lokalnih volitev. Na vrsto so prišle še zadnje volitve, evropske, na katerih se bodo mladi, ki so dopolnili 18 let, pridružili drugim skupinam volivcev in oddali svoj glas za evropske poslance.

Kaj bi Gregor Perič storil, da Slovenija ne bi bila samo izvoznica izobražene delovne sile, ampak tudi uvoznica? In pa, ali je podpornik tesnejšega povezovanja izobraževalnega sistema in trga?

Prvi izziv je gospodarstvo, ki bo moralo postati veliko bolj inovativno in proaktivno, izkoristiti bo moralo vse, kar skupni 500-milijonski trg ponuja, je odgovoril.

Pomagati bo treba podjetjem, da lažje preidejo iz zagonske faze v poslovno, se hitreje razvijajo in bolje tržijo.

Tudi izobraževalne institucije bodo morale na evropski ravni bolj sodelovati in se medsebojno povezovati. Absolutno se bodo morale odzivati potrebam trga, ta je globalen in tudi sam nenehno odgovarja na številne izzive. Izobraževalni proces bo moral temu slediti, tako bodo tudi možnosti za mlade boljše, je povedal kandidat SMC-ja.

Kje konkretno članstvo v EU-ju škoduje, kar pravi Andrej Šiško.
"Dejansko na vseh področjih," je odvrnil. Ocenil je, da so bili državljani leta 2003 zavedeni, da jim nihče ni povedal, kaj bo sledilo. To je pot, ki vodi v združene države Evrope, kjer ne bo narodov, ne bo narodnih kultur, in to je "genocid ali rodomor, in to je največji zločin proti človeštvu", je povedal kandidat Zedinjene Slovenije. Zavzema se za izstop iz Evropske unije.

Sodobna Evropa bo imela vedno večje potrebe po električni energiji. Kako si Gorazd Pretnar predstavlja, da jih lahko zagotovimo ob hkratnem zapiranju konvencionalnih elektrarn?
Razvoj gre hitro naprej in težko je iz vsega tega, kar se danes ponuja, izluščiti najboljšo opcijo za prihodnost, je odgovoril. Če pogledamo slovenske naravne danosti, to najbrž ne bodo ravno "mlini na veter". "Kot biolog bi rekel, da gredo stvari v smer fotosinteze, ker imamo že fotovoltaiko." Po drugi strani bo morala družba več delati za učinkovitost in racionalizacijo, je dodal.

Dobra država se osredinja na boj proti korupciji in za transparentnost, a na nacionalni ravni ni bila uspešna? Zakaj Peter Golob meni, da bo na evropski uspešna?
"Imamo problem priti v medije. To je ena redkih priložnosti," je odvrnil Golob. Res je, ključna tema je korupcija, saj Slovenija zaradi nje izgubi 3,2 milijarde evrov letno. S tem denarjem bi lahko ogromno naredili, med drugim morda štipendirali mlade, subvencionirali prve zaposlitve in še marsikaj.

Ravno boj proti korupciji je razlog, da ne najdejo toliko podpore, je ocenil. "Zaradi tega nas nimajo radi kapital in lobiji in ne dobimo sredstev za samopromocijo. Volite tiste, ki jih ne vidite na velikih plakatih, ker za tistimi obrazi na plakatih stoji kapital."

Na dodatno vprašanje je še povedal, da so v Dobri državi za absolutno razkritje porabe poslanskih sredstev.

Jelinčič je proti multikulturnosti in za ponosno nacionalno zavest. Toda kaj bi ta nacionalna zavest pripomogla na evropski ravni?
"Če nismo Slovenci in nimamo radi slovenskega naroda, potem ne moreš imeti nikogar rad. Najprej moraš imeti sebe rad, da bi lahko tudi druge. Če ne, si kot list v vetru, ki se nikjer ne more ukoreniniti," je odvrnil.

Zavzema se za izstop iz EU-ja in Nata. Toda kaj bi potem bilo s projekti, kot je Erasmus?
Po Jelinčičevem mnenju Evropska unija, kakršna je zdaj, nima prihodnosti, saj jo vodijo tri države, Merklova določa, kaj naj se dela in kako naj se premika denar. Dali smo milijone Grčiji in Portugalski, ki jih nikoli več ne bomo videli, šli pa so za stabilnost nemških bank, je ponazoril. Evropa mora biti Evropa nacionalnih držav in svoboščin, je sklenil, in ni odgovoril na vprašanje o Erasmusu.

Kako naj se politiki in narod povežejo, pa tudi na ravni Evropske unije, so mladi vprašali Uršo Zgojznik.
Politiki in ljudje so res odtujeni, je odvrnila Zgojznikova, ki se bolj šteje med navadne ljudi kot politike. Treba se je pogovarjati, imeti stik, in to je rešitev. Navedla je primer, ko je odšla v Evropski parlament in bila navdušena nad predstavniki Zelenih, saj so bili "oblečeni normalno", se pogovarjali, razpravljali o idejah. Treba je tudi delati povezovalno na terenu, podpirati lokalna društva, ki imajo številne dobre ideje in pomembne funkcije.

Taisto je treba početi tudi na ravni Evropske unije. Čeprav se v EU-ju že ogromno pogovarjajo, se očitno še vedno premalo, je ocenila predstavnica liste Povežimo se.

Katere pobude bo Irena Joveva posredovala Evropski komisiji, da bomo lahko zmanjšali tehnološki zaostanek za ZDA in Kitajsko?
Joveva o konkretnih pobudah težko govori, pomembno se ji zdi predvsem, da začne EU nastopati enotno do ZDA in Kitajske. Potem bi bilo po njenem mnenju dobro razmisliti o digitalnem davku, nato pa morda o "evropskem Facebooku in evropskem Googlu", da bi Evropa postala bolj konkurenčna. Sporazum CETA bi lahko bil dober korak v to smer, je ocenila.

Je za nove vzorce vladanja. Kaj ti novi vzorci sploh so?
"Novi vzorci so to, da gre tja nekdo, ki nima političnih izkušenj," je odgovorila. Začeti je treba pri vrhu, pri voditeljih, da bi postala Evropska unija učinkovitejša. Njen prispevek bi bil to, da lahko sodeluje pri odločanju o novih voditeljih, ki da morajo biti drugi in drugačni ter bolj kompetentni, pa še manj strankarsko usmerjeni. Med nove vzorce je uvrstila še neobremenjenost, novo energijo in voljo.

Kako bi Ljudmila Novak spremenila težavo, da mlade Evropska unija malo zanima?
Odvrnila je, da je kot evropska poslanka veliko hodila po šolah in srednjih šolah. Tam je naletela na nasprotno, veliko zanimanje učencev in dijakov, ki so ji sami podali predlog, da bi ali v osnovni ali v srednji šoli imeli predmet o državljanski vzgoji. Tam bi se lahko učili o evropskih in drugih političnih institucijah. "To podpiram," je dejala.

Mladi so jo povprašali tudi o problematiki mladih žensk, ki zaradi potenciala, da postanejo mame, težje dobijo zaposlitev za nedoločen čas.
"Imamo 10.000 rojstev letno premalo. Zato je treba spodbujati delodajalce," je odgovorila. Tudi ozaveščati jih je treba, je nadaljevala. Za delodajalca je namreč dobro, da mami na porodniškem dopustu izkazuje naklonjenost, saj se bo ta zaposlena raje vrnila v podjetje in bila do njega še bolj lojalna, je nadaljevala. In sklenila: "Na mladih svet stoji."

SDS daje velik poudarek na migracije v Evropsko unijo. Kaj pa migracije znotraj Evropske unije? Kako bi Alja Domjan ustavila preseljevanje izobraženih Slovencev v tujino?
Domjanova se strinja, da je to za državo velik strošek, saj te ljudi vzgoji, izobrazi in potem odidejo. A jih je razumeti, saj so mladi ambiciozni in si želijo kreativnih zaposlitev, teh pa pri nas ni veliko. Nazaj jih lahko pridobimo le z dobrim gospodarskim programom, je odgovorila.

Obstoječa rodnost Slovenije ne omogoča ohranjanja prebivalstva. Ali bi lahko to vrzel zapolnili tudi s priseljenci iz držav zunaj Evropske unije?
Domjanova ne vidi nobene težave, če se ljudje priselijo iz katere koli države, tudi zunaj Evropske unije. Le pridejo naj s potrebnimi dokumenti, s potnim listom, tako kot ona, ko potuje. Preseljevanje je dejstvo, vedno je bilo in bo, zaradi ljubezni, zaposlitve ali drugih izzivov. Kar se pa rodnosti tiče, poskrbeti je treba za dostojen položaj mladih: s stanovanjsko politiko, gospodarsko politiko. In ko mladi nima več eksistenčne težave, potem pride tudi želja po starševstvu, je sklenila predstavnica liste SDS-a in SLS-a.

Domovinska liga pravi, da ne konkurira nobeni stranki. Kako je mogoče, če pa se vsi borijo za število glasov?
Bernard Brščič je odgovoril, da samo v enostrankarskem sistemu ne prihaja do drobljenja glasov, v pluralni družbi pa lahko kandidira in voli vsak. Meni pa, da je njihov program tako originalen in alternativen, da je dejansko edina alternativa trem velikim skupinam v Evropskem parlamentu, ki so po njegovem mnenju Evropo zavozile. Podobno velja za slovenske stranke, ki da eno govorijo doma, v Bruslju pa drugo.

Na listi imajo samo štiri kandidate. Ali jih ne zmorejo osem, je zanimalo mlade.
Njihov cilj je vstop v Evropski parlament, za to potrebujejo efektivno okoli 35.000 glasov. "Iz tega sklepati, da imamo kratko klop, je napačno. Nasprotno, ponujamo kompetentne kandidate," je odvrnil. "Smo samozavestni, a ne domišljavi."

Prebivalstvo se stara. Kakšne so rešitve za pomladitev celine, so to migracije ali podpore družinam?
Tanja Fajon se strinja, da se Evropa hitro stara, Slovenija še hitreje. Naštela je: treba je čim več narediti, da bodo starejši čim dlje kakovostno in dejavno živeli, in omogočiti, da bo vsak dostojno preživel, med drugim z minimalnimi standardi za pokojnine, medgeneracijskim sodelovanjem in še z dolgotrajno oskrbo. Na vprašanje o migracijah ali podpori družinam ni odgovorila.

Drugega je zanimalo, od kod dobiti denar za vse več pokojnin v starajoči se družbi.

Treba bo postaviti nekoliko drugačen ekonomski temelj, je odgovorila. Danes imamo preveč tveganj: gospodarska tveganja, okoljska, socialna ... Zagotoviti moramo višje standarde življenja, dohodkov, tudi štipendije. Da imamo vsi priložnosti in pravico do aktivne starosti, je odgovorila.

Levica pravi, da se je v obdobju varčevanja močno odvzelo sociali, tudi mladim. Kako bi tem skupinam vrnili sredstva in predvsem, od kod bi ta sredstva odvzeli?
"Teh sredstev ne moremo vrniti, ker smo jih porabili za reševanje bank," je odvrnil Lovro Centrih. Levica je mnenja, da bi ta denar morali že v krizi nameniti za reševanje ljudi in za nagovarjanje socialnih problematik, med drugim za problematiko brezposelnosti mladih, ki je v nekaterih evropskih državah narasla na 50 odstotkov. "Varčevalo se je na vas in pravicah delavcev, pa na javnih skupnih dobrinah," je odvrnil.

Od kod pa denar danes odvzeti, katerim stebrom? Centrih meni, da v denarju sploh ni težava, denarja, da je dovolj. Evropska centralna banka ga potroši milijon evrov na minuto, je ponazoril. Vprašanje je, kako denar porabiti, sam meni, da bi ga bilo dobro namenjati za razvoj.

Kako produktivno sodelovati med strankami, če obstaja veliko razlikovanje že pri definiciji osnovnih evropskih vrednot, so mladi vprašali Igorja Šoltesa.
Evropa je svoje vrednote precej lažje zapisala v svoje ustanovne akte, kot jih je potem izvrševala. Evropa je krasna zveza držav, ki lahko odlično deluje v blagostanju in odsotnosti napetosti. Ko pa pride migrantska kriza, ko se vstopi v kritične trenutke, takrat se hitro pokaže, kako različni smo pri vrednotah. Ravno Evropski parlament je tisti, ki mora vztrajati pri doslednem spoštovanju temeljnih evropskih vrednot, je odgovoril.
Bi se strinjal z uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka na evropski ravni?
Nekaj evropskih držav je že izvedlo eksperimente z UTD-jem, kreše se ogromno različnih mnenj, med drugim Finska ni bila najbolj zadovoljna s svojim poskusom, je naštel. Če bi UTD uvedli, bi morali vsekakor temeljno spremeniti celoten sistem socialne varnosti in tudi pokojnin. "Je eksperiment, o katerem vemo premalo, da bi lahko realno trdili, ali je uresničljiv ali ne," je odgovoril.

Angelika Mlinar je bila poslanka tako avstrijskega kot Evropskega parlamenta. Kakšna je razlika?
Razlika je velika, Evropski parlament se od večine nacionalnih v temelju razlikuje, je pojasnila. Vlade imajo v nacionalnih parlamentih načeloma zagotovljeno večino in akti so načeloma skoraj avtomatično sprejeti. V Evropskem parlamentu pa te večine ni, vsak predlog gre v razpravo in mora najti svojo večino, ki je fluidna. Zato je zelo pomembno, kdo je evropski poslanec, saj se v končni fazi dejansko vsak posamezno odloča.

H kakšni socialni politiki naj se nagne Evropska unija: naj spodbuja brezposelne k čimprejšnji vrnitvi na trg dela s krajšanjem prejemanja nadomestila ali pa naj jim dlje časa zagotavlja socialno varnost?
Mlinarjeva je poudarila, da to enostavno ni v pristojnosti Evropskega parlamenta, saj o tem odločajo države članice. "Če pa bi bila kraljica Evrope, potem bi se zavzela za univerzalni temeljni dohodek," je odgovorila, to je namreč stara liberalna ideja, ki bi spravila družbo na povsem novo raven. A od tega smo še precej daleč.