bi se bilo treba posvetiti tudi t. i. "podeželju", saj je koprska občina velika in obsega več krajevnih skupnosti in krajev, ne le Kopra. In kaj menijo kandidati za župana?

"Predlagal bi, da se pozornost usmeri tudi v kraje zunaj središča. Tudi koprsko podeželje je lepo, tam se lahko sprehajaš, kolesariš ... opažam pa, da so tam cestišča bolj neurejena, prav tako ponekod kanalizacija, vodovod, električne napeljave. Se sicer skrbi tudi za to, namenjajo se sredstva, vendar še ni izvedbe. So na čakanju. To je moja edina pripomba. Za središče občine, mesto je namreč dobro poskrbljeno, vendar je zunaj središča malo zanemarjeno," razlaga Vitjan.

Tudi Andrej se strinja, da je podeželje tema, s katero se je treba ukvarjati, in poudarja, da gre za velik prostor, saj je občina velika z veliko krajevnimi skupnostmi. "Ampak poznam veliko ljudi s podeželja, ki so zadovoljni s tem, kar se dogaja pri njih. Je pa vedno težko vsem zagotoviti 100-odstotno vse najboljše," razmišlja.

Kako so se na njuno razmišljanje odzvali kandidati za koprskega župana?

Nevio Miklavčič, SLS
Strinjam se z Vitjanovim razmišljanjem in mislim, da je komentar že pri prvem odgovoru. Vendar naj še dodam; poznam projekte, ki so nedokončani, kot je na primer kanalizacija v Dekanih, ko se je izkoristil določen denar, ki je verjetno bil del kakšnega nepovratnega evropskega sredstva. Taki projekti imajo običajno to slabost, da se izvajalci požvižgajo na želje in pripombe domačinov: pomembno je, da nekaj naredijo, pokasirajo denar in nasvidenje do naslednjega podobnega projekta, ki pusti občanom nekaj grenkobe. Moja vizija tega problema je v večjem sodelovanju med izvajalci in občani, ko bi lahko kakšen arhitekt prisluhnil pripombi, ki jo narekuje zdrava kmečka pamet.

Zlatko Gombar, Dobra država
Vitjanovo razmišljanje je enako kot moje. Urejanje in še bolj razvoj podeželja sta v primerjavi s središčem mesta zapostavljena. V sklopu celovite poživitve zaledja bi predlagal: ureditev cest, kolesarskih tras in sprehajalnih poti.

Marjan Križman, SD
Z Vitjanom se strinjam in ugotavljam, da je dober opazovalec. Strinjam se, da je treba proračun obrniti proti podeželju in takoj planirati ureditev cest in preostale infrastrukture, ki je v stanju, kot ga opisuje Vitjan. Zaledje slovenske Istre bi se lahko kosalo tudi s Toskano, saj je pokrajina prav tako zanimiva za turizem, ki omogoča mir, počitek in domačo hrano. Potrebne so dolgoročne naložbe in spodbujanje ljudi k samozaposlitvi v turizmu in drugim dejavnostim, vezanih na večdnevno bivanje gostov v našem zaledju Mestne občine Koper.

Silvano Radin, SDS
Vitjan vidi občino tako, kot jo vidim tudi sam. Veseli me, da se tudi mlajše generacije s tem "obremenjujejo", ker ne nazadnje je to okolje, kjer bodo sami ustvarjali svojo prihodnost. Kandidiram tudi zaradi stanja, ki ga Vitjan opisuje, in to bo izziv za ta mandat – urediti podeželje! Koprsko podeželje ima izjemno velik razvojni in turistični potencial, mu pa primanjkuje ustrezne infrastrukture. V
zadnjih 15 letih je bilo veliko občinskih sredstev namenjenih mestnemu središču, pa še tu ne enakomerno, ker najdemo izjemno zanemarjene ulice in objekte tudi v središču mesta, podeželje pa je bilo postavljeno na stranski tir. Tu pripisujem del krivde tudi predsednikom KS-jev, ker se niso dovolj zavzemali za ureditev svojega kraja, župan pa ni čutil potrebe po tem, kar je povzročilo stagnacijo razvoja podeželja.

Aleš Bržan, Lista Aleša Bržana
V podeželje se je dejansko sorazmerno manj vlagalo kot v samo mesto, to bomo uravnotežili. Površina je bistveno večja od mesta, to pa ne more biti izgovor, zakaj se ne uredi vsaj osnovna infrastruktura in vsi občani dobijo vsaj približek enakim pogojem za dostojno bivanje, pa tudi možnost razvoja dodatnih panog. Ko bomo to uredili – s prostorskimi akti določili območja za revitalizacijo in jih dejansko prebudili – potem bodo ne le turisti, ampak tudi meščani večkrat svoj čas preživljali na koprskem podeželju.

Viktor Markežič, SMC
Z Vitjanovim razmišljanjem se v pretežni meri strinjamo, zlati glede podeželja. Drugače pa menimo, da so urejene le glavne ulice v centru, takoj za tem pa nas čaka ogromno dela. V 16 letih je prišlo do neuravnotežene politike vlaganja v videz, zelo pa se je zanemarilo na vsebinah in infrastrukturi. Izvajala se je polarizacija in delitev političnega prostora, ki je omogočala lažje ohranjanje oblasti. Obžalujemo pa, da se je trend stopnjeval do točke, ko je prerasel v hiperbolično distribucijo občinskih sredstev v zunanji videz – fasado. Končni rezultat je, vsebinska stagnacija občine, ki se kaže zlasti v slabšem gospodarskem razvoju.

Olga Franca, Neodvisna kandidatka
Vitjan ima popolnoma prav. V 16 letih se je vlagalo v nadstandard in blišč mestnih promenad, popolnoma pa se je zanemarilo 90 odstotkov občine. Marsikje ni kanalizacije, urejenih cest, ponekod celo vodovoda ne. Zato bomo pospešeno urejali osnovni standard in infrastrukturo v vseh zalednih krajevnih skupnostih, da bodo občanom omogočeni enaki in zadovoljujoči pogoji bivanja: načrti razvoja bivalnega standarda za mlade za vsak KS; urejene in vzdrževane ceste, prometna varnost s pločniki in javno razsvetljavo, javna kanalizacija ali subvencioniranje skupinskih in individualnih čistilnih naprav na redko poseljenih območjih, optično internetno omrežje, ambulante in lekarne v večjih krajih. Podpirali bomo razvoj pridelave zdrave hrane in turizma na podeželju. V razvojnih načrtih bomo predvideli manjše obrtne cone.

Alan Medveš, Levica
Strinjamo se z Vitjanom, vendar bi radi pokazali tudi drugo plat medalje. Res je, da je podeželje zanemarjeno, da nima osnovne komunalne infrastrukture, da so ceste dotrajane, da mu ni dana vsebina, s katero bi se razvijalo. Občina mora tukaj narediti več. Vendar imamo na drugi strani problem starega mestnega jedra, ki je prav tako pereč. Koper niso samo promenade, Koper so tudi mestne ulice, kot so Čevljarska, Kidričeva, Cankarjeva in druge, na katere smo zmetali kičasto osvetljavo, pod katero se nič ne dogaja. Centru je treba dati vsebino, pritegniti mlade umetnike, obrtnike in druge ustvarjalce, ki bodo oživili staro jedro.

Gašpar Gašpar Mišič, Lista Gašparja Gašparja Mišiča
Z Vitjanovim razmišljanjem se popolnoma strinjam. Podeželje MOK-a predstavlja velik razvojni potencial. V preteklosti se je vlagalo predvsem v infrastrukturo samega mesta Kopra, zato bodo naše prednostne naloge usmerjene k enakopravni realizaciji projektov družbenih dejavnosti in infrastrukture v vseh 104 naseljih MOK-a (vrtci, šole, gasilski domovi, kanalizacija, vodovod, ceste, podporni zidovi ...) ter k reševanju vedno večje problematike mirujočega prometa na območjih Žusterne, Markovca z nujno ureditvijo boljšega centra, Semedele, Prisoj, Olma in Šalare. Za večjo učinkovitost in sprotno reševanje odprtih vprašanj bomo vzpostavili reden in konstruktiven dialog z vsemi vaškimi in krajevnimi skupnostmi.

Valter Krmac, Oljka
V Mestni občini Koper vlada neenakomeren razvoj mesta, primestja in podeželja. To se odraža na podeželju na vseh področjih, kot npr. slabe ceste, neobstoječi pločniki in kolesarske poti, neurejeno vodovodno omrežje v nekaterih zaselkih in veliko drugega. Rešitev je v participativni politiki, kjer predlogi prihajajo od ljudi do vodstva občine in sredstva delijo enakomerno po krajevnih skupnostih (KS). Občina ima cca. 20 milijonov evrov letno za investicije, ki se razdeli glede na št. občanov posameznega KS-ja. Če razdelimo 20 milijonov evrov na cca. 51000 občanov, je cca. 392 evrov na občana. Če npr. KS šteje 1.000 krajanov, dobi 329.000 EUR letno, tako ima KS v enem mandatu na razpolago 1,3 milijona evrov, pri čemer se ta znesek poveča s korekcijskim faktorjem, ki ga predstavlja površina posameznega KS-ja.

Marko Brecelj, Akacije
Tudi staro mestno jedro Kopra je zanemarjeno, samo dobro je treba pogledati in pokukati za fasado bleščave urejenosti. Na sedežu nevladnih organizacij mksMc Botegin Glagoljaška 4 (na primer) gledamo Tomosov blok, ki že leta zapuščen razpada, neposredno pred nami pa je skoraj 100 metrov dolga zapuščena palača ščurkov, ki so tam naseljeni v neverjetni količini. Ob njej, pred nami je zdaj pasje s***, ki je bilo nekdaj otroško igrišče. Nebodotični Palmitelj Kopra je uspešen scenograf, ustvarjalec videza, šminker. V resnici ga zanima predvsem Provizijski dobiček, napredovanje njegove osebne lastnine in ostati na oblasti (župan), saj je ta funkcija temelj k sebi jemalne piramidalne strukture videza in okoriščanja. Samo zaledje Kopra je po mojem mnenju največji (res je, dokaj zanemarjen in neizkoriščen) potencial občine.

Boris Popovič, Koper je naš
(Na vprašanja MMC-ja so odgovorili dan po objavi po objavi članka)
Dragi Vitjan. Hvala za vprašanje. Kot morda veš, je Mestna občina Koper tako po površini kot tudi po kilometrih cest med največjimi občinami v Sloveniji, poleg tega pa so tudi razdalje med mestnim jedrom in posameznimi naselji med najdaljšimi v državi, zato predstavlja izgradnja celovite komunalne infrastrukture (ceste, pločniki, kanalizacija, voda, razsvetljava, internet, elektrika ...) poseben izziv, tako po tehnični kot tudi finančni plati pa zahteven večletni projekt. Ne glede na to, pa smo v preteklih šestnajstih letih obnovili in z eruptivnim asfaltom preplastili številne ceste, zgradili tudi veliko kilometrov kanalizacije, vodo pa pripeljali v skoraj vsa gospodinjstva, z izjemo nekaj hiš, ki so toliko oddaljena, da jih oskrbujemo s pitno vodo s cisternami, teh občanov je, za tvojo vednost, okrog 170. Skupaj s krajani naših 22 krajevnih skupnosti ocenjujemo, da je naše podeželje ne samo izjemno lepo, ampak tudi bogato z naravnimi znamenitostmi in kulturno dediščino, zadnja leta pa postaja tudi zanimiva turistična in športno rekreacijska destinacija. Standard življenja se je bistveno zvišal, ne samo v mestu, ampak tudi na podeželju, kar dokazuje tudi dejstvo, da je novih in obnovljenih hiš vsak dan več. Ta standard bomo ohranjali tudi v prihodnje, v svojem političnem programu imam namreč prav na področju podeželja še veliko projektov in naložb, ki jih bom seveda tudi izpeljal.

Daniel Sertič, NSi,
na vprašanja MMC-ja ni odgovoril.