Ana je prepričana, da ni razloga za precenjenost stanovanj, in dodaja, da so najemnine "obupne" in si jih študenti ne morejo privoščiti. David pa meni, da je razlog za visoke najemnine to, da je stanovanj premalo, in to problematiko poudarja kot pomembno, zato bi se je morala občina nemudoma lotiti.

Kaj na to odgovarjajo kandidati za župana Ljubljane?

Jožef Jarh, Stranka slovenskega naroda
Ne le, da so najemnine katastrofalne, so pomemben povod za ekonomsko-eksistenčno emigracijo v države, kjer je tudi korupcije tako malo, da ne duši osnovnih načel sobivanja med generacijami in posamezniki. Temelji solidarnostne skupnosti so ravno na dostopnosti stanovanjske pravice v Sloveniji dosegli dno. Družbena odgovornost do nastajanja trdne državne skupnosti, ki temelji na družini, je vsakomur na vesti, če presega 35 m2 stanovanjske površine na stanujočega v stanovanju. Vsi bi se morali političnodružbeno angažirati, da se takšne socialne razlike zaradi korupcije ne bi pojavljale.

Marko Koprivc, SD
Imata prav, in to je zelo slabo. Slabo je za mlade, za občino in vse, ki tu živimo. Ljudje svoj dom pogosto iščejo zunaj meja občine ali pa v odročnejših predelih. Prvo pomeni veliko škodo, ker se ljudje odseljujejo, in drugo predstavlja dodatno težavo za promet. Popolna odsotnost stanovanjske politike v državi je dejstvo. Odsotnost upoštevanja strateških gospodarskih interesov države, ki bi zagotovili vsaj boljše službe in višje dohodke, prav tako. Tisti, ki za to niso poskrbeli v preteklih 15 letih – ali bodo v naslednjih?
To je osnova in to je treba urediti. Razvoj mladega človeka je neločljivo povezan z možnostjo, da si zagotovi primerno stanovanje. Trg tega zelo očitno ni uredil, torej mora država oziroma občina in možnost za reševanje tega položaja moramo končno dobiti ljudje, ki to razumemo.

Mihael Rihar, Naprej Slovenija
Rešitev je v večji ponudbi socialnih stanovanj, ki so v lasti MOL-a!

Anže Logar, SDS
Pred kratkim izpeljana raziskava Inštituta za študije stanovanj in prostora kaže, da je kar 73 odstotkov vprašanih občanov izredno nezadovoljnih s stanovanjskimi razmerami v Ljubljani, 93 odstotkov vprašanih pa meni, da MOL glede stanovanjske problematike ne stori dovolj. Rešitev je v sodelovanju državne in mestne ravni. Mesto mora krojiti urbanistično politiko prek prostorskega načrtovanja s tem, da v podrobnih prostorskih načrtih podaja okvire novogradenj za različne cenovne razrede na eni strani ter s povečanjem intenzivnosti gradnje stanovanj za mlade družine v okviru javnega stanovanjskega sklada na drugi strani. Bi pa morala sodelovati tudi državna raven na način, kot je to v predvolilnem programu predvideval SDS, in sicer s subvencioniranjem posojil za nakup stanovanja za rešitev prvega stanovanjskega vprašanja.

Dragan Matič, SMC
Ker je stanovanj premalo, so potrebni novi modeli pridobivanja stanovanjskih enot, ki morajo biti cenovno dostopna in kakovostno sprejemljiva, zlasti za mlade. Stanovanjski sklad Ljubljana bi moral razvijati stanovanjske zadruge, v katere bi poleg MOL-a (ki bi dal na razpolago svoja zemljišča) vstopila tudi država. Na ta način bi prišli do cenovno sprejemljivih novih stanovanj. Tudi posojila za občane, ki bi vstopili v te zadruge, bi bila ugodnejša, kot so sicer na trgu, in sicer zaradi (so)družbenikov občine in države ter preprečitve, da se stanovanja uporabljajo za druge namene.

Matjaž Bidovec, Socialistična partija Slovenije
Moja vizija je, da bi omogočili z gradnjo cenejših stanovanj povečati delež stanovanj za mlade, da jim omogočimo cenejše bivanje in dostopnejše najemnine.

Zoran Janković, Neodvisni kandidat
Dejstvo je, da stanovanj primanjkuje, zato si na Mestni občini Ljubljana ves čas s konkretnimi dejanji prizadevamo k povečanju stanovanjskega sklada. Od leta 2007 do danes smo tako z gradnjo ali nakupi povečali stanovanjski sklad za več kot 1.500 stanovanjskih enot, skupaj upravljamo več kot 4.200 stanovanj; objavili smo javne razpise za dodelitev 2.200 neprofitnih najemnih stanovanj. Posebej za mlade do 29 let smo letos izvedli prvi javni razpis za najemna stanovanja in z žrebom izbrali najemnike – mlade posameznike, mlade pare in mlade družine – za prvih 30 stanovanj. V sodelovanju z republiškim stanovanjskim skladom izvajamo pilotni projekt zadružne gradnje na Rakovi Jelši, ki bo članom zadruge omogočila ugodnejši najem stanovanj. S sprejetjem občinskega prostorskega načrta omogočamo gradnjo dodatnih približno 40 tisoč stanovanj. Z večjo ponudbo stanovanj na trgu bodo nepremičnine, z izjemo ekskluzivnih lokacij, cenovno dostopnejše. Veseli nas naraščajoče število načrtovanih zasebnih stanovanjskih gradenj: na Šmartinski cesti, Kitajski zid ob Celovških dvorih, pri Ruskem carju, na Regentovi ulici, Parmovi, Tržaški, Roški, v Podutiku ... V naslednjih štirih letih bomo zgradili dodatnih 1.500 neprofitnih stanovanj. Sicer smo parlamentu v preteklosti že predlagali, da bi se naš stanovanjski sklad lahko zadolžil za do 50 odstotkov, s čimer bi že pred dvema letoma zgradili novih prepotrebnih dva tisoč stanovanj, kar nam je bilo onemogočeno, saj so nam dovolili zadolževanje za največ 20 odstotkov.

Milan Jakopovič, Levica
Ana in David imata prav. Še bolj kot samo to, da je stanovanj premalo, je problematično to, da so stanovanja, ki so na voljo, za veliko večino prebivalk in prebivalcev Ljubljane cenovno nedostopna. Najemnine so oderuške in že za zelo majhna stanovanja presegajo minimalno neto plačo. Nova stanovanja se prodajajo po ceni več kot 3.000 evrov na kvadratni meter; tudi cene rabljenih stanovanj so praktično enake. V Levici zaradi tega predlagamo nekatere nujne ukrepe, kot sta gradnja novih javnih neprofitnih najemnih stanovanj in uvedba pravičnejšega sistema za njihovo podeljevanje. Prav tako se na državni ravni zavzemamo za omejevanje višine in rasti tržnih najemnin, omejevanje kratkoročnega in spodbujanje dolgoročnega oddajanja stanovanj.

Tomaž Ogrin, Zeleni Slovenije
Tako za premalo stanovanj kot za "obupne" najemnine je kriva več kot desetletna napačna mestna politika. Kot župan bi poskrbel za maksimalno znižanje cene stanovanj, predvsem novih. Pri najemu obstoječih pa bi spodbujal postopen odkup stanovanja skozi daljše obdobje, odvisno, kakšna sta lastništvo najemniških stanovanj in njihova cena. Napačna mestna politika se začne pri razprodaji javnega prostora, na katerem bi stanovanja najceneje lahko zidalo mesto prek stanovanjskega sklada. Razprodaja javnega prostora je velika slabost mesta Ljubljane. Tako na primer prebivalci Rožne doline že nimajo več prostora za nujne javne zgradbe, kot so šola, vrtec, skupne prostore in še marsikaj drugega, tudi dostopna stanovanja za mlade. Imajo pa vsiljene in drage zasebne vila bloke. To je rezultat mestne politike. Najbližja rešitev je zamenjava župana na bližnjih volitvah, kajti zdajšnji politike ne bo spremenil, ker je preveč vpet v kapitalsko mrežo, ki jo mora hraniti. Gre za mešetarjenje z zemljišči. Težava je na ravni osnovnošolskega računstva. Cena se začne zidati na zemljišču. Dokler je to nezazidljivo, so poceni travnik, njiva in gozd ali degradirano zemljišče. Cena poskoči, ko postane zazidljivo, o čemer odloča mestna politika. Vendar poskoči le na prostem trgu, kjer se za tako zemljišče stepejo zasebniki. Če ostane v lasti mesta, pa ne. Tudi komunalni prispevek je lažje obračunati. Mestna politika z OPPN-jem tudi določi, kakšne stavbe se bodo tam gradile. Če gre za stanovanja, določi tudi njihovo ceno. Ne bo gradila nadstandardnih in varovanih, s katerimi zasebniki ustvarjajo največji dobiček. Mestu pa ne gre za dobiček, ker mora čim bolje reševati perečo problematiko mladih družin in na splošno pomanjkanje stanovanj. Če bodo mladi še naprej pasivni, namreč, najmanj volivcev pride na volišča ravno iz vrst mladih, potem naj ne jamrajo. Saj si sami režejo vejo, na kateri bi morali bolje sedeti. Dokler bodo ploskali temu županu, ker "toliko gradi", bodo odvisni od žreba pri visokih cenah.

Smiljan Mekicar, Dobra država (Odgovor smo prejeli naknadno, po objavi članka)
Se popolnoma strinjam z ugotovitvijo. Glede stanovanjske politike je jasno le eno, da načrtovanja in strategije ni, ali je ta napačna, večinoma prepuščena stihiji trga, ki pa se izkazuje v povsem napačni smeri, kar ugotavljate tudi sami. Stanovanjske problematike, ki je ena ključnih v delu, da mora biti Ljubljana po meri vseh meščanov, ne le tistih, ki kapitalsko izkoriščajo neurejen razmere, temelji na dveh rešitvah, prva kratkoročna je, aktivna stanovanjska politika za zagotovitev ugodnih najemniških stanovanj za mlade ter ustreznih bivalnih pogojev z oskrbo za starejše s konceptom odkupa stanovanjskih kapacitet oziroma spodbujanja starejših, da zamenjajo lastne hiše in stanovanja za dosmrtno zagotovljeno bivanje v oskrbovanih centrih in skupnostih za starejše. Ta fond stanovanj se nato ob ustrezni urejenosti da v uporabo mladim, ključno posredniško in nekomercialno vloga pa odigra občina, ki na tak način rešuje dva pereča problema hkrati. Seveda je nujno tudi dolgoročno zagotoviti površine in gradnjo novih neprofitnih stanovanj, kar mora biti izvedeno na način in obseg, da pokrije vsaj 80 odstotkov potreb.