Dosedanji župan Boštjan Trilar se poslavlja od županskega stolčka, saj ima, kot je dejal v MMC-jevem intervjuju, "en mandat povsem dovolj in je nastopil čas za nove izzive". Kranj bo tako zagotovo dobil novega župana.
Za novega župana Kranja se potegujejo:
1. Ivo Bajec (57 let), tehnolog prometa, (Skupina volivcev)
2. Zoran Stevanović (36 let), magister managementa, (Skupina volivcev),
3. Iztok Purič (64 let), doktorat znanosti, (SAB in Več za Kranj)
4. Bogomir Šubelj (60 let), elektroinštalater (SNS)
5. Robert Nograšek (51 let), univ. dipl. ekonomist, (LMŠ)
6. Primož Terplan (47 let), magister državnih in evropskih znanosti, (SMC)
7. Matjaž Rakovec (54 let), univ. dipl. ekonomist, (SD)
8. Barbara Gunčar (59 let), magister org. znanosti (SLRP – Stranka za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost)
* Vrstni red kandidatov sledi zaporedni številki na glasovnici, v tem vrstnem redu sledijo tudi njihovi odgovori na vprašanja.
Kandidatom smo zastavili štiri enaka vprašanja o aktualni problematiki v Kranju – vabljeni k branju.
_______________________
Kaj je tisto prvo, kar je treba postoriti, ko se bo novi župan usedel na stolček?
Ivo Bajec: V preteklem županskem mandatu je bilo veliko obljub in malo le-teh je bilo izpolnjenih. Najprej bi opravil pregled pripravljenih projektov in naredil prioritetno lestvico izvedbe teh projektov. Glede na to, da je proračun za leto 2019 že sprejet, bo treba pripraviti rebalans proračuna, kamor bodo vključeni že nekateri projekti, za katere se zavezujem, da jih bom kot župan izpeljal.
Zoran Stevanović: Kranj ima izreden gospodarski, turistični, športni in vsakršni drugi potencial, ki pa ja izredno slabo izkoriščen. Največji problem tega prelepega mesta, ki se kaže že nekaj preteklih mandatov, je ta, da so imeli pri tem velik vpliv na postavitev županov ozki interesni lobiji posameznikov in posamezne interesne skupine. Imamo ambiciozne, vendar izvedljive cilje, podprte z izdelanimi strategijami, ki najbolj zadevajo gospodarstvo, šport, kulturo, infrastrukturo, sobivanje, turizem in sintezo vsega tega za progresiven ter prijazen razvoj Kranja, osnovna izhodišča pa si občani lahko preberejo v našem programu.
Iztok Purič: Spoštujem delo odhajajočega župana Boštjana Trilarja, Kranj je premaknil z mrtve točke. V teh štirih letih je bilo izvedenih veliko projektov, veliko se je saniralo, gradilo, naredile so se potrebne strategije, prenova je bila tudi družbena, ljudje so bolj pozitivni. Večina obljub je ali izvedena ali pa projekti vsaj nastavljeni, prostorski načrti pripravljeni. Danes je Kranj najbolj zdrava mestna občina z najboljšo infrastrukturo in najnižjo brezposelnostjo v Sloveniji, to so vendarle dosežki. V novem mandatu imamo seveda za prioriteto do konca speljati prenovo krožišča Primskovo, že konec leta pa se bo postavilo začasno krožišče v nevarnem križišču na Bitnjah. Tu so tudi manjši, a nič manj pomembni projekti. Prioritetno bomo v Zabukovje pripeljali vodovod.
Bogomir Šubelj: Večkrat so me vprašali kaj bi, če bi zasedel župansko mesto, storil najprej. Treba je pregledati, kaj je bilo storjeno za občane, koliko prošenj in zahtev je bilo rešenih in koliko ne. Odgovoriti na vsa nerešena vprašanja in jih klasificirati po zmožnosti, so rešljiva ali ne in v kolikem času. Postaviti ekipo sodelavcev in zadolžiti vsakogar konkretno z deli in nalogami in terminsko določiti rok rešitev problematike, za kar odgovarjajo izbrani sodelavci. Takoj pričeti izvajanje predvolilnega programa, kajti 4 leta minejo hitro, da ne bi potem en teden pred naslednjimi volitvami pometali pod predpražnik svojega nedela.
Robert Nograšek: Absolutno premalo pozornosti je bilo v preteklem mandatu posvečene krajevnim skupnostim pri reševanju njihovih problemom in reševanju prometne infrastrukture – vsega se žal ne da postoriti v dveh mesecih pred volitvami! Seznanitev z ljudmi, ki delujejo v občinski upravi, se mi zdi samoumevna, zato bom kot prvo nalogo navedel skrben pregled sprejetega proračuna in njegovo skladnost z začetimi in planiranimi projekti. Vzporedno pa bo potekala strokovna ocena dosedanjega dela pri spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta, ki poteka od leta 2017. Pri tem bomo posebej pozorni, ali so bile upoštevane zahteve in pobude občank in občanov.
Primož Terplan: Rdeča nit mojega programa sta povezovanje in sodelovanje. Tisto prvo, kar je treba storiti pred izvedbo kakršnega koli projekta, je zagotoviti transparentno delovanje občinske uprave. Jasno moramo potegniti ločnico med strokovnim in političnim delom občinske uprave. To bo zagotovilo učinkovito delovanje občine v korist vsem občanom in občankam. Zagotovitev gospodarnejše porabe javnih sredstev bomo zagotovili s povezovanjem s sosednjimi občinami z ustanavljanjem skupnih organov. Naj na tem mestu ne pozabim povedati, da tako povezovanje spodbuja tudi država, saj subvencionira delovanje takih skupnih organov, posledično pa občini tako ostane več denarja za druge zadeve, kot so šport, kultura ... in vse, kar imamo vsi radi. Nato pa nadaljevati s projekti, ki so nujni, v mislih imam predvsem izgradnjo kanalizacije na področju Mlak, Predoselj, Britofa, Čirč in Hrastja, za kar je že pripravljena vsa dokumentacija na MOK-u.
Matjaž Rakovec: Med prvimi nalogami, ki jih je treba postoriti in se jih bom lotil, bodo ureditev prometne infrastrukture, postavitev nove glavne avtobusne postaje s sodobnim centrom mobilnosti (stroškovno bo učinkovitejša od tiste, ki jo predlaga trenutno vodstvo občine), zagotovitev več cenovno dostopnih stanovanj z oblikovanjem Kranjskega stanovanjskega sklada in vzpostavitev kvalitetnih delovnih mest. Zaradi staranja občanov in pomanjkanja zmogljivosti v domu za ostarele bomo do vzpostavitve nove enote doma za ostarele prednostno poskrbeli tudi za starejše občane z dnevnimi in medgeneracijskimi centri, oskrbovalno bolnišnico in urejeno nego na domu.
Barbara Gunčar: Zdaj je treba res delati. Istočasno lahko nastavimo precej projektov (avtobusna, dom starejših, obrtna cona, sejem, zdravstveni center z bolnišnico, kolesarske steze, projekti izhajajo iz ankete med Kranjčani). Najpomembnejše pa je, da to lahko naredi le človek, ki dela preudarno in ima smisel za ravnanje s financami. Da bi delali milijonske projekte, niti ni na vidiku evropskih sredstev. Upajmo da ne pride kakšna nova umazana industrija. Nova evropska sredstva bodo usmerjena na trajnostni razvoj, ne pa megalomanske investicije. Po mojem je lahko to oseba, ki nima v glavi tovrstnih projektov, to je priložnost za žensko.
V Kranju se kot velik problem omenja "mrtvo" mestno jedro. Kako ga boste oživili?
Ivo Bajec: Kranjčani smo se razvadili in namesto da gremo v mestno jedro, nakupe opravimo v trgovskih centrih. Za oživljanje mestnega jedra občina namenja veliko sredstev, učinek pa ni sorazmeren s številom obiskovalcev. V Kranj moramo privabiti turiste, ki bodo bivali v Kranju več dni, pripraviti prireditve zanje in za občane, kjer se bodo predstavljala kulturna društva, in za te obiskovalce organizirati privlačne programe. Kranj lahko oživimo samo s turisti, ki v Kranju ne bodo samo prenočili, ampak bodo v mestu ostali več dni.

Zoran Stevanović: Oživili ga bomo predvsem s celostno strategijo in celostnim pristopom k oživitvi. Če govorimo o konkretnih potezah, izpostavimo, da moramo najprej ustanoviti ekipo strokovnjakov za vodenje projekta "Mestno jedro" ter v skladu s tem smiselno spremeniti prometni odlok. Hkrati je nujno urediti tržnico ter izkoristiti prostorsko zmogljivost nekaterih izrednih objektov za njihovo transformacijo v ekskluzivne tržne centre. Center je potrebno narediti privlačen za podjetniško, kulturno in turistično dejavnost ter ustaviti dosedanjo politiko, ki je iz mestnega centra naredila velik "samski dom" s poceni sobami za sezonske delavce iz tujine. Do največje natančnosti imamo izdelan tudi strokovni elaborat za ureditev čarobne pustolovske poti v kanjonu Kokre vse od centra Kranja do Britofa, kar bo obsegalo viseče mostove, steklena dna, športne trimske steze z zunanjimi telovadnicami, ploščad za jogo, kino pod zvezdami in podobno, kar bo nudilo izredno turistično priložnost.
Iztok Purič: To preprosto ni več res. Stanje v mestnem jedru danes je neprimerljivo s stanjem pred štirimi leti in z nenehnim ponavljanjem v medijih o tej "mrtvosti" smo krivični do vseh akterjev, ki so odgovorni za pozitivne spremembe, hkrati pa od obiska odvračamo nove obiskovalce. Občina je s številnimi ukrepi poskrbela za prenovo mestnega jedra, pritlični lokali se polnijo, dogodki so odlično obiskani in veliko jih je. Mesto je živahno in lepo, takoj smo lahko v kanjonu Kokre, ki je pravi biser. To takoj potrdijo tuji obiskovalci, ki so nad Kranjem navdušeni. Rast turizma v Kranju je za deset odstotkov večja kot v Sloveniji, letos smo imeli vse prenočitvene zmogljivosti tako rekoč ves čas zasedene. Ključni izziv vseh večjih mest v Sloveniji je ta trenutek stremljenje k trajnemu turizmu, saj postajamo kot država turistično zelo zanimivi. Turistom moramo ponuditi novo in boljšo ponudbo ter povečati prenočitvene zmogljivosti, po drugi strani pa moramo zagotoviti, da se bodo zaradi dobrih vsebin v mesto vračali tudi občani. Zelo sem zadovoljen, da se je povezala in formirala projektna skupina, ki verjame v dediščino in sodobne izzive Kranja, in da smo napovedali kandidaturo za Evropsko prestolnico 2025. Kar je seveda še ena posledica pozitivnih sprememb.
Bogomir Šubelj: Turizem, šport, kultura, prireditve – to so moje rešitve. Ureditev tržnice, kot je nekdaj bila, v centru mesta in na Primskovem (Slovenska vas). V mestu Kranj so že v davni zgodovini delovali svetovno priznani pesnik dr. France Prešeren, Leopold Layer, Friderik Baraga, Janez Bleiweis, Janez Puhar, Simon Jenko, Janez Mencinger, Jože Plečnik, kar z lahkoto lahko izkoristimo v kulturnoturistične in prireditvene namene. Pripraviti kulturno privlačno ponudbo muzejskega turizma, kulturno-umetniške prireditve, sejme, forume, s čimer bi se povečala tudi gostinska in kulinarična ponudba in nakupovanje domačih in obrtniških izdelkov. V ta namen vzpostaviti v popolno obratovanje bivšo veleblagovnico "Globus" skupaj s parkiriščem, urediti predkupno pravico MO Kranj za vsa zapuščena poslopja, jih obnoviti v stanovanjske enote ali muzeje. V Kranju so bili in so še vedno odlični športni klubi – tu so doma tudi svetovno priznani športniki –, ki imajo zelo veliko športnih ploščadi, vendar so po mojem mišljenju premalo izkoriščene in propadajo. Torej, povečati število športnih prireditev na vseh športnih objektih, s čimer se bo povečal obisk mesta in okolice, se povečal turizem in odprla trgovska niša za male obrtnike.

Robert Nograšek: S to trditvijo se ne strinjam popolnoma. V mestnem jedru se kažejo "znaki prebujanja". V stari del je treba privabiti izdelovalce domačih obrti in butične trgovce. Popolnoma moramo preurediti mestno tržnico in nadaljevati dobre prakse utečenih prireditev, ki se odvijajo že sedaj, ter dodati nove.
Primož Terplan: Nekako se moramo zavedati, da ne moremo kar čez noč spremeniti življenjskih navad ljudi. Navadili smo se, da obiskujemo velike trgovske centre, in posledično je mesto nekako postalo bolj prazno. Imamo lepo urejeno mestno jedro, dosedanji župan se trudi z raznimi animacijami privabiti ljudi v mesto. Po mojem prepričanju pa to ne bo dovolj za oživitev mestnega jedra. Predlagamo povezovanje s podeželjem ter sosednjimi občinami, predvsem na področju turizma. Povezovanje tudi s kolesarskimi povezavami, sam Kranj pa izpostaviti kot regijsko središče. Z ustvarjanjem skupne turistične blagovne znamke regije bomo tako lahko skupaj uspešneje privabljali goste v naše kraje ter posledično oživili mesto. Podoben sistem oživljanja mesta imajo tudi v sosednji državi, konkretno Beljaku, ki sem ga obiskal na povabilo Zavoda za turizem kot svetnik mestne občine Kranj. In povem vam – deluje. In iz naše pobratene občine so nam še kako pripravljeni pomagati oz. svetovati pri tem. Brezplačno!

Matjaž Rakovec: V center mesta bomo vrnili del izobraževalnih ustanov in občinskih upravnih funkcij. Poiskali bomo rešitev za prazne in propadajoče hiše, uredili kompleks od tržnice do pošte, pripeljali trgovce v mesto in pripravili privlačno ponudbo za obiskovalce.
Barbara Gunčar: Predlagam Kranj – mesto hotel, s čimer bi prazna stanovanja spremenili v sobe za goste (s posebno zgodbo mesta), ponudba pa bi bila kulturna dediščina in kolesarstvo. S tem bi povezali nerazvito podeželje, Brdo, mestno jedro; v središču mesta bi naredili razstavo in delavnice obrti in podjetništva na Gorenjskem.
Kaj se dogaja s kranjskim turizmom, slišati je očitke, da turistov Kranj ne zna zadržati. Kakšne načrte imate na tem področju?
Ivo Bajec: Kranj in okolica sta zelo lepa in ponujata veliko možnosti za razvoj turizma. V mojem mandatu bo MO Kranj uveljavljala predkupno pravico na vseh objektih v mestnem jedru, ki jih bomo spremenili v turistične sobe in apartmaje, saj Kranj lahko oživimo samo s turizmom. Ko bo v Kranju več turistov, bodo oživeli tudi danes zapuščeni lokali v mestnem jedru. Spodbujal bom tudi turizem na podeželju in kmečki turizem, saj je Kranj z okolico odlično izhodišče za rekreacijo v naravnem okolju. Vsekakor pa bomo bolj kot povečanje količine turistov spodbujali kvaliteto, ozaveščali turiste o skrbi za naravo in odgovornem odnosu do narave in kulture.
Zoran Stevanović: Kranjski turizem je izredno šibak kljub temu, da se obstoječa oblast rada pohvali o povečavi spalnih zmogljivosti za 100 odstotkov. Pri tem nihče ne pove, da to v realnosti pomeni minorno povečanje prenočitev, npr. s 6 na 12. Turizma se bomo lotili celostno, eno od ključnih točk pa smo že predstavili v preteklem odstavku; poleg tega pa bomo izkoristili položaj Kranja kot središča Gorenjske ter pri tem vključili impulz celotne regije za dvig turizma tudi v Kranju, ki do sedaj ostaja skoraj v celoti spregledan. Obišče ga največ takšnih turistov, ki mimogrede ugotovijo, da lahko tu prespijo ceneje, kot pa v turistično bolje izkoriščenih osrednjeslovenskih krajih. Z našo politiko bomo spremenili takšen trend Kranja kot turistično le tranzitne destinacije v ciljno destinacijo.
Iztok Purič: Kranj se je v preteklih štirih letih preobrazil iz propadlega industrijskega mesta v privlačno srednjeveško mesto pod Alpami. Prvi koraki v smeri boljše turistične ponudbe so narejeni. Turizem je ena od pomembnejših panog gospodarstva in tudi v prihodnosti bo v Kranju generiral vedno več kakovostnih delovnih mest. Ključno je podpirati dobre prakse na področju inovativne turistične ponudbe in omogočati okolje, v katerem se bodo mala podjetja na področju turizma razvijala. Kranjski turizem sloni na dveh stebrih, kulturnem in zelenem, rekreacijskem. Javne institucije že uspešno skrbijo za osnovno ponudbo, ključno pa je, da začne ponudba nastajati tudi v zasebnem sektorju. Povezovanje integralne ponudbe bo ena od nalog občine in seveda smiselno načrtovanje, vezano na sezone.
Bogomir Šubelj: Kot sem že v prejšnji točki nakazal, lahko rečem, da trenutno v Kranju sploh ni turizma ali pa je, vendar ne dobičkonosen. Vse institucije, ki se ukvarjajo z "inkomingom" so nesposobne in ne znajo ali pa nočejo delati za povečanje turističnega prihodka. Treba je povečati število vodnikov po celotni MO Kranj in ne samo v mestu, jih naučiti delati, organizirati različne seminarje in turistične forume, na katere se kot po navadi pripelje zainteresirane vlagatelje, delavce v turizmu, ki v svetu kaj pomenijo, in posrkati od njih čim več znanja in izkušenj. Uvesti obvezno licenco za vodnika, animatorja, k temu pa seveda privabiti tudi tabornike in planince. Povem vam, da je Kranj pobraten z 22-imi mesti, od katerih je 1 četrtina mest iz bivše Jugoslavije, ostala mesta pa so iz Avstrije, Nemčije in Italije, pa ne vidim nekega občutnega sodelovanja s temi mesti, ne v kulturni, ne v športni in tudi ne v gospodarski dejavnosti, kar se mi zdi velik minus in velika izguba izmenjave znanja, kulture, športa in ne nazadnje investicij in povečanja delavnih mest.
Robert Nograšek: Kranj potrebuje več kvalitetnih spalnih zmogljivosti, da bodo lahko turisti ostajali v njem dlje, kot le en dan. Tudi pri nas, tako kot v svetu, mora na tem področju bistveno vlogo odigrati zasebna pobuda. Občina pa lahko prispeva svoj delež pri prostorskih ureditvah, urejanju dokumentacije, pridobivanju dovoljenj, finančnih subvencijah in promociji mesta. Za turizem bomo poskrbeli z ohranjanjem kulturne dediščine in z razvojem na področju kulture ter športa.
Primož Terplan: Svoj odgovor na to vprašanje sem že nakazal v prejšnjem vprašanju. S tem v zvezi predlagamo še ureditev avtokampa v bližini centra, vzpostavitev razpršenega hotela, ki predstavlja mrežo ponudnikov nastanitvenih zmogljivosti in dejavnosti tako v zasebnem kot poslovnem sektorju, lokacijo recepcije takega hotela pa seveda postaviti v center mesta. Da ne govorim na pamet, si lahko pogledate, kako to že deluje v Slovenskih Konjicah, projekt pa je sofinanciran z evropskimi sredstvi.
Matjaž Rakovec: Mesto z okolico bomo turistično in rekreacijsko obogatili. V kanjonu Kokre in Save bomo na primer uredili prostor za uživanje ob vodi, rekreacijo ter različne prostočasne dejavnosti v naravi. Posebej privlačna za občane in druge obiskovalce bo Kranjska plaža v kanjonu Kokre.
Barbara Gunčar: Visoko rast imajo prenočitve korejskih gostov, kar je skladno s svetovnimi trendi. Zavod za turizem spodbuja tudi te vrste gostov, saj prihodki od njih rastejo, prav tako turistična taksa. Radi pa bi imeli še goste, ki bi kaj kupili v Kranju, žal pa je ponudba sedaj preskromna, se pa izboljšuje.
Kako gledate na ustanovitev gorenjske pokrajine?

Ivo Bajec: Povezava Gorenjske je temelj mojega predvolilnega programa, kot župan Kranja bom povezal gorenjske občine, Kranj pa bo motor Gorenjske. Vsekakor pa podpiram razdelitev Slovenije na pokrajine in spremembo financiranja, da več denarja ostane pokrajinam.
Zoran Stevanović: Ustanovitev gorenjske pokrajine bi bila izredno dobra poteza, vendar pa je to treba izpeljati tako, da takšna politika živi tudi v praksi in ne ostane le neke vrste mrtva birokratska kategorija v službi interesov posameznikov, kar smo v Kranju in tudi širše vajeni. Za učinkovito delovanje pokrajine pa je Kranj nujno najprej rešiti iz primeža močnih individualnih parcialnih interesnih lobijev, ki ga zadržujejo kot talca napredka, razvoja in razcveta. Idejo vsekakor pozdravljamo in se zavzemamo za njeno realno in ne le birokratsko-teoretično oživitev.
Iztok Purič: Če želimo postati močno regijsko središče in s tem prevzeti tudi odgovornosti ter pravice takšnega naziva, mora seveda priti do pokrajinske delitve države. Je pa Slovenija tako majhna, da bi brez težav v odnosu do drugih evropskih regij v naši bližini nastopali kot zgolj ena ali dve regiji. Tako smo že na ravni Evropske unije razdeljeni na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, kar je za marsikateri projekt smiselna razdelitev. Enotnost v gorenjski pokrajini pa bo treba vzdrževati s povezovanjem na področju kulturnega turizma, povezav in trajnostne mobilnosti ter omogočanjem zdravega okolja za skupne investicije in naložbe.
Bogomir Šubelj: Vsekakor je ena od mojih točk povezovanje s sosednjimi občinami. Celo malo sem nagnjen k združevanju z občinami, ki hirajo. So občine, ki so na robu obupa in bi se verjetno dalo dogovoriti o plodnem sodelovanju s pomočjo MO Kranj v obojestransko korist. V EU-ju ne poznajo našega občinskega sistema, zato bi bilo na razpisih plodneje sodelovati kot povezani v pokrajine. So pa tudi močne občine, kot na primer Občina Cerklje: je majhna, vendar močna zaradi lastništva letališča Brnik, največjega v Sloveniji. Ne moremo zanikati, da nam to letališče ne polni naših hotelov, ker le-teh Cerklje nimajo dovolj. Seveda Cerklje ne pomislijo na združitev, ker jim je lepo z denarjem, ki ga dobijo od letališča kot nadomestilo za hrup. Vendar ta letala letajo tudi nad Kranjem, kar je neizogibno, torej bo treba pristaviti lonček v kakršnem koli pomenu in potegniti nekaj od tega. Vsekakor sem pristaš tega, da je velik lahko večji, to je lahko samo ceneje in bolje. Sem za ustanovitev 4 pokrajin v Sloveniji, ne samo za gorenjsko.

Robert Nograšek: Prepričan sem, da je to ena od najpomembnejših prioritet za razvoj celotne regije. V taki obliki bomo uspešni za pridobivanje in črpanje evropskih sredstev, lotevali pa se bomo lahko tudi velikih projektov, ki so za posamezne občine neizvedljivi.
Primož Terplan: Mislim, da že v prejšnjih odgovorih nakazal, kam se nagibam glede ustanovitve pokrajine, saj jasno nakazujem potrebo po sodelovanju s sosednjimi občinami, da zagotovimo gospodarnejšo rabo sredstev. To štejem kot pionirske korake, k ustanovitvi pokrajin. Prepričan sem, da bi to koristilo pri promociji celotne regije kot turistične destinacije. Poleg tega bi s tako institucijo lahko v naši regiji uresničili nekatere neuresničljive obljube iz programov županov, s čimer imam v mislih predvsem gradnjo regijske bolnišnice, izgradnjo povezav Šenčur–Kranj, ki so sedaj v pristojnosti države, izgradnjo domov za starejše, ki so sedaj v pristojnosti ministrstva za delo in socialne zadeve ... Skratka, podpiram.

Matjaž Rakovec: Močno podpiram povezovanje gorenjskih občin, saj lahko le skupaj ustvarimo večje projekte. Eden takšnih je na primer projekt Kranja kot evropske prestolnice kulture leta 2025, pri čemer bi v projekt lahko vključili celotno Gorenjsko. Zato podpiramo ustanovitev gorenjske pokrajine s sedežem v Kranju, ki bo tudi institucionalno zagotavljala povezovanje vseh občin na Gorenjskem. Pri tem pa je treba biti previden, da bodo formalni organi pokrajine vzpostavljeni res v minimalnem obsegu.
Barbara Gunčar: O tem je bilo že precej govora, saj je razdrobljenost vseh institucij prevelika. Potrebno je povezati vse nosilce razvoja, vendar konkretno, ne kot to dela BSC (Regionalna razvojna agencija za Gorenjske, op. n.), da ne vemo kaj dela. Podpira idejo že dlje časa, upam, da ne bodo nastale nove institucije, ki bodo druga drugi konkurirale.