V Ljubljani se poleg dolgoletnega župana Zorana Jankovića za županski položaj poteguje še devet drugih kandidatov, in sicer: Mihael Rihar (Naprej Slovenija), Smiljan Mekicar (Dobra država), Jožef Jarh (Stranka enakopravnih dežel – SED), Dragan Matić (SMC), Milan Jakopovič (Levica), Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije), Matjaž Bidovec (Socialistična partija Slovenije), Anže Logar (SDS) in Marko Koprivc (SD).

Vsem kandidatom za ljubljanskega župana smo zastavili tri vprašanja.

Jožef Jarh (Stranka enakopravnih dežel)

Številna evropska mesta izkoriščajo sedanjo evropsko finančno perspektivo za transformacijo v t. i. pametna mesta. Ali je Ljubljana na tem področju dovolj ambiciozna?
Nisem še slišal vodstva MOL-a – kdaj bo (dogradilo)/zgradilo vsaj en projekt, pilotni projekt, ki bo energijsko in prehransko avtonomen ter trajnostno sonaravno uravnotežen. Jaz bi ob podpori občanov bivšo tovarno ROG dogradil v uporaben pilotni raziskovalni in izobraževalni projekt z vsemi elementi skupnostnega upravljanja življenjskih virov, tudi kulturnih.

Kako ocenjujete sedanjo prometno ureditev Ljubljane, tudi javnega prevoza, v smislu trajnostnega razvoja mesta? Kaj bi spremenili?
Prav tako se bodo gradila stanovanjska naselja, v katerih se bodo stanovalci odpovedali individualnim prevoznim sredstvom na motorni pogon, vozilom z motorji z notranjim zgorevanjem fosilnih goriv. Izgradnja drugega avtocestnega obroča okoli Ljubljane! Dospeli vlaki v Ljubljano bodo opremljeni z vagoni za prevoz koles, modernizirati se morajo železniške proge, ki vozijo delavce na delo v Ljubljano!

Kakšen je po vašem mnenju odnos med prestolnico in državo? Kje bi moralo priti do izboljšanja?
Evropska konvencija o lokalni samoupravi v Sloveniji ni spoštovana, zato je zaradi tega marsikaj narobe in po nepotrebnem draži upravljanje države in občin. Občine morajo imeti za izvajanje svojih nalog avtonomne vire prihodkov. Po decentralizaciji Slovenije s pokrajinsko upravo bo Ljubljana manj pomembna za iskanje stanovanj in manj bo nepotrebnega prometa v prestolnico!

Marko Koprivc (SD)

Številna evropska mesta izkoriščajo sedanjo evropsko finančno perspektivo za transformacijo v t. i. pametna mesta. Ali je Ljubljana na tem področju dovolj ambiciozna?
Smo družba, ki ji na videz nič ne manjka, pa vseeno ljudje te rasti in razvoja ne občutijo. Ljubljana se mora spoprijeti z izzivi časa, nadgraditi standarde, ki jih ponuja država, in dvigniti kvaliteto življenja svojih ljudi. Ves razvoj, ki ga kot družba znanja ustvarjamo, lahko izboljša kvaliteto bivanja v tem mestu. Ljubljana visoko kotira na marsikateri lestvici. V Sloveniji imamo na zalogi še ogromno znanja, ki bi nam lahko omogočilo uporabo tehnoloških rešitev za dvig kvalitete življenja.

Kako ocenjujete sedanjo prometno ureditev Ljubljane, tudi javnega prevoza, v smislu trajnostnega razvoja mesta? Kaj bi spremenili?
Promet mora biti predvsem namenjen zagotavljanju dostopnosti ter racionalizaciji časa in stroškov. Moja želja je, da uporabimo vse možnosti, ki so nam na voljo. Potniški promet na Ljubljanici je ena takih. Pocenitev mestnega prometa tudi. Predvsem pa prilagoditev, nadgradnja in celovit multimodalni pristop, ki mora vključevati tako cestni, železniški in, da, tudi vodni promet.

Izpostavil bi, da upravljanje prometa in prometna politika nista povezana s cestami in njihovim videzom, ampak predvsem s prostorskim načrtovanjem razvoja mesta. Ljudje morajo priti od točke A, torej po večini od svojega doma, do točke B, svojega delovnega mesta. Med tema točkama morajo dostaviti otroke v vrtec ali šolo, obiskati stare starše in se ustaviti v trgovini. Na proste dni se številni iz Ljubljane odpeljejo. In predvsem med delovnimi dnevi se številni v Ljubljano pripeljejo. Prometna politika in predvsem javni potniški promet mora to razumeti in temu slediti. Ko govorimo o prostorskem načrtovanju, je treba vedeti, da so največja naselja razporejena na robovih ljubljanskih krakov, ki so med seboj prometno slabo povezani. V ta naselja avtobusi praviloma pripeljejo le iz centra. Naj nadaljujem z drugim, skoraj še pomembnejšim dejavnikom, to so poslovno-industrijske cone: Stegne, Litostroj, cona Vič, območje BTC-ja in Letališke, Industrijska cona Ježa, center Rudnik. Koliko avtobusov pripelje na ta območja? Če pogledate satelitske slike, boste videli samo pločevino, avtomobil ob avtomobilu, ogromna parkirišča. LPP bo v prihodnje moral razmisliti o teh povezavah, Ljubljana pa o prometno smiselnem prostorskem načrtovanju in razvoju.

Kakšen je po vašem mnenju odnos med prestolnico in državo? Kje bi moralo priti do izboljšanja?
Poglejte, ne najboljši. Velik del problematike, povezane s prometom, je posledica neučinkovitega upravljanja prometa na regionalni ravni. Železnica bi Ljubljano lahko prometno razbremenila. Železniška in avtobusna postaja sta zastareli. Ljubljana že leta čaka na NUK 2. Tudi številni kulturni objekti, ki spadajo v pristojnost države, so nujno potrebni obnove in nadgradnje, denimo Drama. Zdi se, da se nekatere zadeve nikamor ne premaknejo. Za ponazoritev: v Ljubljani smo letos v obnovo šol vložili približno 3-krat več kot država na celotnem ozemlju. Resno razmišljam, da bi pristojnim ministrom podaril mesečno vozovnico in jih povabil, da v času prihajajočega jesenskega dežja en mesec uporabljajo ljubljansko avtobusno postajo.

Mihael Rihar (Naprej Slovenija)

Številna evropska mesta izkoriščajo sedanjo evropsko finančno perspektivo za transformacijo v t. i. pametna mesta. Ali je Ljubljana na tem področju dovolj ambiciozna?
Pametno mesto mora imeti dovolj bogatih, tudi zasebnih virov financiranja za pametne stanovanjske, energetske in transportne rešitve. Pamet pa se mora v prvi fazi združiti v tista podjetja v Ljubljani, ki imajo dodano vrednost vsaj 100.000 evrov na zaposlenega. Pamet se mora poznati tudi pri vlaganju v ekološko pridelano hrano, s katero se bodo prehranjevali vsi Ljubljančani. Pametni prevozi z elektromotornimi pogoni morajo naraščati za 10 % letno itd. Občine se morajo financirati z lastnimi, trajno zagotovljenimi viri prihodkov.

Kako ocenjujete sedanjo prometno ureditev Ljubljane, tudi javnega prevoza, v smislu trajnostnega razvoja mesta? Kaj bi spremenili?
Signalizacija javnega prometa, zgostiti javni promet z manjšimi elektrobusi, znižati ceno javnega prevoza, zgraditi drugi avtocestni obroč okoli Ljubljane, kolesarske steze označiti na vseh cestah, stalno spodbujati in ozaveščati občane k uporabi javnega prometa in električnih koles, uvajati avtobuse na električni pogon!

Kakšen je po vašem mnenju odnos med prestolnico in državo? Kje bi moralo priti do izboljšanja?
Odnos med prestolnico in državo ni najboljši, ker ni usklajen z mednarodnim pravom, evropsko listino o lokalni samoupravi in pokrajinsko upravo in zato razvojno zaostaja vsa država in državljani.

Anže Logar (SDS)

Številna evropska mesta izkoriščajo sedanjo evropsko finančno perspektivo za transformacijo v t. i. pametna mesta. Ali je Ljubljana na tem področju dovolj ambiciozna?
Ne. Ljubljana je tu zaspala, evropska mesta pa jo prehitevajo po levi in desni. Pametna Ljubljana je eden od ključnih ciljev v predvolilnem programu Pozdravimo Ljubljano. Pospešili bomo digitalni razvoj mesta, izboljševali razmere za razvoj zagonskih podjetij, pospeševalnikov, v programu predvidevamo pametno semaforizacijo, razvoj inovativnih rešitev za boljši vsakdan. Ljubljana bo tudi dejansko e-zaživela. Z vsemi ukrepi, ki jih nameravamo sprejeti, bo Ljubljana postala močan regionalni inovacijski center. Želim, da mladi raziskovalci vidijo Ljubljano kot odlično izhodiščno mesto za začetek svoje kreativne kariere.

Kako ocenjujete sedanjo prometno ureditev Ljubljane, tudi javnega prevoza, v smislu trajnostnega razvoja mesta? Kaj bi spremenili?
Stanje na področju prometne politike je zelo slabo. Vsak od nas dnevno opazuje ali pa stoji v prometnih konicah. Po podatkih TomToma v povprečju letno vsak izmed nas 80 ur izgubi po nepotrebnem zaradi prekomernih zastojev v Ljubljani. Če bi ta čas namenili za kreativno ustvarjanje novih produktov ali storitev, bi po izračunih strokovnjakov ustvarili 80 milijonov evrov dodane vrednosti. To pa je že znesek, ki kliče po reformi prometa v Ljubljani. Zdajšnji župan sicer zatrjuje, da je s prometom v Ljubljani vse v redu, ampak zanikanje problemov še ne pomeni, da problem izginejo. Treba je na novo narisati trase avtobusnih prog, optimizirati signalizacijo s pametnimi semaforji, ki interval prilagajajo zgostitvi prometa, integrirati javni promet z železniškim omrežjem ter razširiti mrežo P+R. Vse to predvidevamo v programu kot prednostne naloge, ki jih je treba nemudoma začeti izvajati.

Kakšen je po vašem mnenju odnos med prestolnico in državo? Kje bi moralo priti do izboljšanja?
Dve ključni področji sta, kjer je treba nemudoma doseči napredek. Prvo je dogovor glede prostorskega načrtovanja na zemljiščih, ki so v lasti države – kar nekaj je gradbenih jam, ki že desetletja kazijo videz mesta. Drugo pa je vprašanje glavne železniške postaje in prostorskega planiranja železniške povezave do Letališča Jožeta Pučnika. Glede na to, da se začenja gradnja drugega tira, ki bo povečal tovorni promet v središče mesta, je za to nujno pravočasno najti rešitev. Železniški tiri in predpotopna avtobusna postaja stojijo na pol milijona kvadratnih metrov najdragocenejšega zemljišča sredi mesta. Predstavljajte si, kakšne priložnosti bo imelo mesto in tudi država, ko bomo v dialogu in s pametnim načrtovanjem nove železniške proge sprostili to zemljišče?

Dragan Matič (SMC)

Številna evropska mesta izkoriščajo sedanjo evropsko finančno perspektivo za transformacijo v t. i. pametna mesta. Ali je Ljubljana na tem področju dovolj ambiciozna?
Glede razvoja pametnega mesta Ljubljana zaostaja, zamujamo za najmanj 10 let. Izjemno pomembno se mi zdi, da bi Ljubljana čim prej kot pametno mesto hkrati upravljala in nadzorovala sisteme za učinkovito upravljanje energije, mobilnosti, okolja in prenosa informacij, zato bo to ena mojih ključnih prioritet.

Kako ocenjujete sedanjo prometno ureditev Ljubljane, tudi javnega prevoza, v smislu trajnostnega razvoja mesta? Kaj bi spremenili?
Prometna politika, ki jo imamo danes v Ljubljani, je preživeta in zamuja v več pogledih. Nimamo razvitega in pametnega povezanega javnega potniškega prevoza. Prav tako nimamo samostojnih prednostnih poti za javni potniški promet. Nimamo pametnega semaforiziranega sistema – ta deluje po zasnovi izpred 15 let, ki je preživeta. Zaprli smo mestno središče, uvedli sistem BicikeLJ, nič pa nismo naredili za zmanjšanje avtomobilov v mestu. Sam bom šel po korakih: najprej posodobiti prometni režim v Ljubljani, nato povezati avtobusne linije z integrirano vozovnico železniškega prometa, nato pa postopoma preiti na uvedbo tramvaja s kombiniranim sistemom, ki bo za meščane Ljubljane brezplačen.

Kakšen je po vašem mnenju odnos med prestolnico in državo? Kje bi moralo priti do izboljšanja?
Odnos med državo in glavnim mestom je ključ dobrega odnosa tako med gostiteljem kot gostom v mestu. Zato imamo tudi jasen zakon o glavnem mestu, ki ureja ogromno vprašanj. Danes ta odnos ni najboljši. Sam sem že v zadnjem mandatu gradil ta odnos kot mestni svetnik in poslanec v mandatu vlade Mira Cerarja, ki je Ljubljani znova povečala sredstva, ki jih kot prestolnica potrebuje.

Milan Jakopovič (Levica)

Številna evropska mesta izkoriščajo sedanjo evropsko finančno perspektivo za transformacijo v t. i. pametna mesta. Ali je Ljubljana na tem področju dovolj ambiciozna?
"Pametna mesta" so še ena izmed inovacij, ki obljubljajo rešitev družbenih problemov z uvajanjem novih tehnologij. Z njimi se največkrat promovira izboljšanje delovanja mestne uprave in drugih mestnih funkcij ter pospeševanje gospodarske rasti ob hkratnem izboljšanju kakovosti življenja občank in občanov. Velja predpostavka, da problemi, s katerimi se spopadajo mesta, kot so prometni zastoji, onesnaženost zraka, pomanjkanje stanovanj, gentrifikacija, turistifikacija in tako naprej, izhajajo iz nizke stopnje tehnološkega razvoja. To ne drži. Če ponazorimo na primeru: Ljubljana se sooča z velikim pomanjkanjem cenovno dostopnih in ustreznih stanovanj. Ta problem ne izvira iz (pre)nizkega tehnološkega razvoja, temveč iz sistema, ki v ospredje postavlja zmožnost plačila in ne potrebe ljudi. Problem torej ni tehnološki, ampak družbeno-ekonomski. Ljudje ne želijo živeti v pametnih mestih, ampak v mestih, v katerih družbeni odnosi ne temeljijo na izkoriščanju, temveč na solidarnosti in vzajemni pomoči.

Kako ocenjujete sedanjo prometno ureditev Ljubljane, tudi javnega prevoza, v smislu trajnostnega razvoja mesta? Kaj bi spremenili?
Prometna politika Ljubljane spodbuja predvsem prevoz z osebnimi avtomobili, saj je poleg izražene namere za širitev obvoznice osredotočena na pobiranje parkirnin v čim večjem številu garaž v mestnem jedru in na spodbujanje rasti zasebnih parkirišč. Na drugi strani javni prevoz ostaja časovno neučinkovit, pa tudi cenovno ni med ugodnejšimi v Evropi, sploh če cene primerjamo s plačami in kupno močjo prebivalk in prebivalcev. Zato težko govorimo o trajnostno naravnani prometni politiki. V Levici imamo konkretne rešitve. Da bi javni prevoz pridobil več uporabnikov, mora biti cenejši, udobnejši in časovno učinkovitejši od osebnega avtomobila. Zavzemamo se za znižanje cene vozovnice in uvedbo dnevne vozovnice z neomejenimi prestopi, za odprtje novih linij, skladno s potrebami uporabnikov, in obnovo obstoječih. Uporabo kartice Urbana bi razširili na mrežo lokalnih vlakov. Zagotovili bi brezplačen LPP za starejše, brezposelne in osebe s posebnimi potrebami, ostalim uporabnikom pa v določenih dneh, vsaj pri večji koncentraciji prašnih delcev ali onesnaženosti ozračja. Potrebnih je več rumenih pasov za javni potniški promet, pogostejše vožnje, uvedba celonočne LPP-linije ter širitev parkirišč P+R.

Kakšen je po vašem mnenju odnos med prestolnico in državo? Kje bi moralo priti do izboljšanja?
Država mora izboljšati svoj odnos do Ljubljane, saj ima ta kot prestolnica zaradi svojega položaja specifične težave. Do izboljšanja bi moralo priti predvsem na področju izvajanja projektov, ki so tako občinskega kakor tudi državnega pomena. Med drugimi lahko izpostavimo nujno potreben dogovor glede izgradnje Tivolskega loka ter uvedbe primestnega in mestnega železniškega prometa in njegove integracije z obstoječim sistemom javnega potniškega prometa v Ljubljani. Omenjeni projekti so nujno potrebni za izboljšanje kakovosti življenja v prestolnici in jih ni mogoče izpeljati brez sodelovanja države.

Matjaž Bidovec (Socialistična partija Slovenije)

Številna evropska mesta izkoriščajo sedanjo evropsko finančno perspektivo za transformacijo v t. i. pametna mesta. Ali je Ljubljana na tem področju dovolj ambiciozna?
Dokler bo v interesu samo kapital in ne ljudje, ne bo dovolj ambiciozna.

Kako ocenjujete sedanjo prometno ureditev Ljubljane, tudi javnega prevoza, v smislu trajnostnega razvoja mesta? Kaj bi spremenili? Ljubljana ima katastrofalno prometno ureditev. Potrebno bi bilo bolj ozavestiti ljudi, da hodijo v službo z avtobusi, ne pa da je v 99 % v avtomobilu samo eden. Ponovno bi zgradili tramvaj in s tem razbremenili ceste.

Kakšen je po vašem mnenju odnos med prestolnico in državo? Kje bi moralo priti do izboljšanja?
Sam odnos Ljubljane do države je slab. Potrebna je boljša komunikacija, za kar bi skrbela posebna skupina ljudi.

Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije)

Številna evropska mesta izkoriščajo sedanjo evropsko finančno perspektivo za transformacijo v t. i. pametna mesta. Ali je Ljubljana na tem področju dovolj ambiciozna?
Ne gre za ambicioznost. Glavno pri tej transformaciji je sposobnost pritegniti aplikativno znanost, kar je v mojem programu, saj izhajam iz te sredine, in na področju Ljubljane imamo njeno največjo koncentracijo daleč naokoli ter usposobljenost vodstva, ne potrebujemo pa trgovske miselnosti, ki je zdaj prisotna. Menedžment pametnih mest je namreč že magistrski študij. In zanimivo za razumevanje, kaj vse obsega pojem pametnega mesta, je – ne boste verjeli – tudi soodločanje prebivalcev mesta, kar je tudi v mojem županskem programu in kar sedanje vodstvo odklanja. Pravi namreč, da je predstavniška demokracija dovolj dobra, ker seveda, si je povsod naredil večino: v mestnem svetu, v mestnih odborih, v četrtnih skupnostih (ne vseh). Drugega za vladanje po svoje, z dviganjem rok, ne potrebuje. Civilne iniciative, ki jih je skoraj toliko kot četrtnih skupnosti, no, ena manj, 16, in ki so v posebnem pozivu javnosti odsvetovale vnovično izvolitev sedanjega župana, so zanj nebodigatreba. Nekdo, ki vsiljuje kanal s fekalijami C0 prek glavnega rezervoarja pitne vode za več kot 300.000 prebivalcev in obiskovalcev glavnega mesta Ljubljane, je za vesolje daleč od pametnega mesta. In kaj preostane prebivalcem, ki se zavedajo strateške pomembnosti vira najboljše pitne vode na svetu, da preprečijo tako diverzijo na pitno vodo? Civilna iniciativa in pravne poti, ker hočemo prebivalci soodločati o naši usodi glede pitne vode in še o marsičem.

Torej, pametno mesto ni mesto duhov, ampak mesto pametnih prebivalcev, ki na volitvah pametno izbirajo vodstvo. Pametno mesto niso samo pametne zgradbe, pametno upravljanje energije (v tem je tudi varčevanje z njo), ampak tudi pametno razmeščanje objektov v prostoru po potrebah prebivalstva, ne zasebnih investitorjev v lovu za dobičkom. Pametno mesto pomeni, da prebivalci vzamemo pamet v roke in ne dovolimo razprodaje javnega prostora, ki ga potrebujemo za nas in naše potomce. In v pametnem prostoru so zelene oaze, na primer Habjanov bajer v Rožni dolini, ki je bil prodan za zidavo, kar je nespametna poteza tudi za hidrogeološke znanosti. Pametno mesto je tiho mesto, kot dovoljuje tehnika, in ne hrupno, kakršno je sedaj. Pametno vodstvo ne dovoljuje povečanja hrupa za nekatere prebivalce, na primer Fondovih blokov, zaradi zasebnega interesa. Prav tako takoj reši problem izjemnega hrupa in pokanja hiše ob Bleiweisovi zaradi železnice in ceste skupaj. Pametno mesto pametno in kulturno po najvišjih standardih ravna s kulturno dediščino in nasprotuje na primer uničenju Plečnikovega stadiona in njegove kreacije ter jo čim prej umesti pod Unescovo varovanje. Skratka, pametno mesto pomeni mesto po meri prebivalcev, dviganje njihovega bivalnega standarda, in da je vedno cenejše za prebivalce, ker je upravljanje pametno, z novimi tehnologijami na več področjih, ne pa vedno dražje kot sedaj. Pametno mesto tudi ukinja prekarno delo, ker pamet potrebujemo tudi na sociološkem področju. Tudi to je v mojem programu. Prekarno delo je nespametno, ker ima vrsto negativnih multiplikatorjev, kot so nedostopnost do kreditov za stanovanja, problemi na zdravstvenem področju, za pokojninski sklad in še vrsto drugih. Imam rešitve za prekvalifikacijo prekarnih mest v zaposlitev za nedoločen čas tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu. Med drugim ga poznam dovolj dobro, saj sem bil v industriji več kot deset let, tudi vodja razvoja.

Kako ocenjujete sedanjo prometno ureditev Ljubljane, tudi javnega prevoza, v smislu trajnostnega razvoja mesta? Kaj bi spremenili?
Glavni trend v prometu je njegova elektrifikacija, tako osebnih vozil kot večjih transportnih. To s seboj prinaša tudi znatno čistejši zrak, že samo zaradi spremembe pogona, torej opustitve bencina in dizelskega goriva. To pa prinaša tudi drugačen razmislek o razporejanju prometa po mestnih cestah in ulicah. Sedanja prometna ureditev terja boljši in pametnejši razmislek, ki še ni narejen. V mojem programu je celovito urejanje prometne Ljubljane kot mednarodnega prometnega vozlišča, tako cestnega kot železniškega prometa. S tega stališča nimamo niti srednjeročne pametne rešitve, le parcialne posege. Za tako rešitev bom zagotovil evropska sredstva prav zaradi mednarodnega pomena. Železniško vozlišče je treba na novo obdelati, z upoštevanjem povečanega prometa in večjih hitrosti iz Primorske, rešiti problem proge v gorenjsko smer, pametno umestiti primestne železnice hkrati z zmanjšanjem vsakodnevnega prometa z osebnimi vozili iz drugih krajev v Ljubljano in nazaj (okrog 100.000 vozil). Nadalje, ukiniti koridor za vlake hitrosti 250 km/h. Kratkoročno bi lahko postavili vsaj primerno montažno streho nad avtobusno postajo. Predvsem pa zagotavljam dobro sodelovanje z državo pri urejanju prometa v prestolnici, kar sedaj ni primer. S tem pa bom razvozlal, ne pa presekal, glavne prometne vozle prestolnice.

Kakšen je po vašem mnenju odnos med prestolnico in državo? Kje bi moralo priti do izboljšanja?
Slab, kljub znatni finančni pomoči 300 milijonov evrov Cerarjeve vlade. Izboljšanje je v zamenjavi župana, ki ni kompatibilen z državo, kar se je pokazalo že na več področjih. Dobro sodelovanje z državo je v mojem programu in za to imam pogoje tako na področju okolja in prostora kot na socialnem področju, na katerih je prišlo do ugodnih kadrovskih sprememb. Prav tako zagotavljam dobre odnose in sodelovanje s Slovenskimi železnicami, kar doslej mestnemu vodstvu še ni uspelo.

Zoran Janković (Jože Mermal in skupina volivcev)

Številna evropska mesta izkoriščajo sedanjo evropsko finančno perspektivo za transformacijo v t. i. pametna mesta. Ali je Ljubljana na tem področju dovolj ambiciozna?
Ne samo, da je Ljubljana dovolj ambiciozna, ampak smo tudi veliko ambicioznih ciljev že uresničili. Uvajamo mnoge pametne rešitve, ki jih prilagajamo potrebam in zmožnostim našega mesta. Novosti razvijamo, preizkušamo in uvajamo v sodelovanju s strokovnjaki v javnih institucijah in zasebnem sektorju, z nevladnimi organizacijami in mnogimi drugimi deležniki. V nadaljevanju navajam nekaj konkretnih primerov.

Z največjim projektom javno-zasebnega partnerstva za energetsko učinkovitejše stavbe smo v sodelovanju z družbama Petrol in Resalta že prenovili 48 občinskih stavb in tako zagotovili prihranke energije, povečali delež obnovljivih virov in zmanjšali izpuste toplogrednih plinov – s tem bomo ohranili kar 172.000 dreves in privarčevali milijon evrov letno; oktobra smo podpisali pogodbo za obnovo dodatnih 11 objektov.

S programskim orodjem Aquis razvijamo sistem pametnega upravljanja vode za še učinkovitejše zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo. Z upravljanjem vodovodnega sistema v živo povečujemo njegovo učinkovitost, odpravljamo vodne izgube, ustvarjamo prihranke in pridobivamo neposreden vpogled v stanje mestne vodovodne infrastrukture.

S preureditvijo in posodabljanjem mestne razsvetljave smo zmanjšali svetlobno onesnaževanje in porabo energije za trikrat.

S pametnimi svetlobnimi signalnimi napravami v križiščih zagotavljamo njihovo koordinirano delovanje, kar 96 semaforiziranih križišč in prehodov za pešce v mestu pa je opremljenih s senzoriko, ki omogoča delovanje krmilnih programov glede na količino prometa.

Vzpostavili smo Prometni portal PROMinfo s podatki o zdajšnjem stanju v prometu za lažje načrtovanje poti po mestu.

Po mestnem središču brezplačno vozi 6 električnih kavalirjev in električni vlakec Urban, zelo je priljubljen sistem izposoje koles BicikeLJ.

V Regijskem centru za ravnanje z odpadki predelujemo odpadke za kar tretjino Slovenije; uvedli smo podzemne zbiralnice odpadkov in uresničujemo koncept "nič odpadkov". Ljubljana je prvo in za zdaj tudi edino evropsko glavno mesto, ki je tudi del mreže Zero Waste Europe. National Geographic nas je nedavno izpostavil med 25 mesti na svetu, ki so se zavezala družbi brez odpadkov.

S projektom RuNE bomo omogočili dostop do širokopasovnega interneta v vseh delih Ljubljane.

Za večjo kakovost zraka v mestu spodbujamo uporabo okolju prijaznih vozil: več kot 100 polnilnic za električna vozila na javnih površinah je za uporabnike brezplačnih; v mestni upravi, javnih zavodih in javnih podjetjih uporabljamo že več kot 200 vozil na stisnjen zemeljski plin (CNG); uporabnikom so na voljo že 3 polnilnice na CNG, v letu 2019 bomo postavili še 3 dodatne; od leta 2016 v mestu uspešno deluje projekt souporabe več kot 100 električnih avtomobilov Avant2Go.

Pametno mestno kartico Urbana uporabljamo za prevoz z avtobusi LPP, izposojo koles v sistemu BicikeLJ, parkiranje na javnih parkiriščih in mestnih garažnih hišah, vožnjo z vzpenjačo na Ljubljanski grad, ogled mestnih turističnih znamenitosti in za storitve Mestne knjižnice Ljubljana. Zanjo smo prejeli domače in mednarodne nagrade: Informacijska jagoda (Institut Jožef Štefan), Mobilna aplikacija kot najboljša rešitev mobilnega ticketinga (MasterCard, London), Turistična Urbana 3. najboljša kartica v Evropi (ADAC), Urbana med sedmimi najbolj zelenimi rešitvami na svetu (Virgin).

Po raziskavi "Pametna mesta, razvrstitev evropskih srednje velikih mest" Centra regionalne znanosti Tehnične fakultete Univerze na Dunaju smo med 77 primerjanimi mesti uvrščeni na visoko 15. mesto.

Kako ocenjujete sedanjo prometno ureditev Ljubljane, tudi javnega prevoza, v smislu trajnostnega razvoja mesta? Kaj bi spremenili?
Na področju mobilnosti in prometa smo v Ljubljani v 12 letih naredili veliko. Iz mestnega središča smo umaknili avtomobile in uredili skoraj 12 ha veliko območje za pešce in kolesarje. Uvedli smo šest električnih Kavalirjev, ki so za uporabnike brezplačni, in električni vlakec Urban. Celostno smo prenovili Slovensko cesto in z ukinitvijo osebnega motornega prometa na njenem osrednjem delu izboljšali tudi kakovost zraka, saj smo koncentracije črnega ogljika zmanjšali za kar 70 odstotkov, ob čemer se vrednosti na okoliških ulicah niso povišale. Od leta 2007 smo na 788 ulicah in cestah (od skupaj 1626) izvedli manjše ali večje posege. Skupaj smo sanirali več kot 114 kilometrov cest. Trenutno izvajamo največji okoljski projekt v državi, ki sestoji iz treh delov: gradnje povezovalnega kanala C0 skozi Ljubljano, Medvode in Vodice; nadgradnje centralne čistilne naprave in dogradnje kanalizacije. Ko sem postal župan, je bila 68-odstotna priključenost na kanalizacijo, ko bomo končali projekt bo ta 98-odstotna. Gradnja bo potekala po 261 ulicah. Urejamo kolesarsko infrastrukturo in odpravljamo "črne točke", do leta 2021 načrtujemo obnovo in izgradnjo kolesarske infrastrukture v vrednosti 30 milijonov evrov. Po indeksu Copenhagenize smo 8. kolesarjem najbolj prijazno mesto na svetu, izredno priljubljen je sistem izposoje koles BicikeLJ, s katerim je bilo opravljenih že več kot 5,5 milijonov izposoj koles. Sistem postopno širimo v vse dele mesta – leta 2011 je bilo uporabnikom na voljo 30 postaj s 300 kolesi, danes že 58 postaj s 580 kolesi.

Ves čas posodabljamo javni prevoz in s številnimi izboljšavami smo število uporabnikov od uvedbe Urbane povečali za 30 %. Med drugim smo kupili 166 novih avtobusov, od tega 70 na stisnjen zemeljski plin, drugo leto načrtujemo nakup dodatnih. Avtobusi so nizkopodni, klimatizirani, večina jih ima klančino za gibalno ovirane. Vzpostavili smo rumene pasove, podaljšali in uvedli nove linije za skoraj 100 km, imamo sistem prednosti v križiščih za avtobuse, prikazovalnike prihodov na postajališčih, cena vožnje znaša 1,20 EUR za 90 min s prestopanjem, kar je ugodnejše kot marsikje v Evropi.

V lani sprejeti Celostni prometni strategiji smo navedli številne ukrepe za nadaljnji razvoj trajnostne mobilnosti, tudi za učinkovitejši javni prevoz, med katerimi je na primer uvedba hitrih linij z zagotavljanjem povezav na P+R (uvedli smo jih že 5), uvedba tangencialnih linij, spodbujanje večmodalnosti (možnost prevoza koles na avtobusih, kar že uvajamo). Medkrajevne linije iz sosednjih občin smo integrirali z mestnimi in za polovico znižali ceno vožnje, uvedli smo integrirano vozovnico za dijake in študente (ena vozovnica za vlak in LPP). Ko bodo Slovenske železnice izboljšale železniški promet v Ljubljani, ga bomo lahko vključili v sistem javnega prometa v mestu. LPP v danih razmerah deluje optimalno, ga pa ves čas optimiziramo, nadgrajujemo in izboljšujemo.

Kakšen je po vašem mnenju odnos med prestolnico in državo? Kje bi moralo priti do izboljšanja?
Ljubljana kot glavno mesto ima poseben status, a vlade po letu 2006 tega niso spoštovale in so prestolnici jemale denar. Najprej nam je vlada Janeza Janše leta 2006 po novem Zakonu o financiranju občin odvzela 57 milijonov evrov letno, nato so nam dodatno po Zakonu o glavnem mestu sredstva nižale še druge vlade, in sicer iz naslova vplačane dohodnine. Potem ko smo tožili državo za premalo plačana sredstva, je sodišče odločilo, da je bila tožba upravičena in tako smo julija letos sklenili sodno poravnavo, po kateri nam bo država za obdobje 20142017 do konca leta 2018 plačala dodatnih 28,5 milijona evrov. Pričakujem, da država v prihodnje ne bo imela mačehovskega odnosa do svojega glavnega mesta.

Smiljan Mekicar (Dobra država)
Številna evropska mesta izkoriščajo sedanjo evropsko finančno perspektivo za transformacijo v t. i. pametna mesta. Ali je Ljubljana dovolj ambiciozna na tem področju?
Daleč od tega in ravno mladi, ki imajo možnost potovati po svetu, to takoj opazijo. V našem programu, ki se na različne načine loteva transformacije Ljubljane in lepega mesta v t. i. pametno mesto, bomo zagotovili hiter brezplačni WI-FI na področju celotnega MOL-a, tudi v avtobusih in vseh javnih prostorih, ter aktivni nadzor in usmerjanje prometa, brez zastojev in do okolja prijazno.