Za prihajajoče volitve so moči združile stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, Oljka, Združeni zeleni in Glas žensk Slovenije, Društvo Mladih za Slovenijo ter Iniciativa Mladi in upokojenci za nova delovna mesta. Za skupen nastop so se odločili, ker imajo dovolj delitve na leve in desne. Na volitvah bodo kandidirali kot lista stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, a bodo na njej predstavniki vseh skupin, ki so podpisale dogovor.

Program Stranke Andreja Čuša in Zelenih Slovenije
Čuš je poudaril, da so njihovi kandidati različnih svetovnih nazorov in starostnih generacij ter prihajajo iz vseh statističnih enot Slovenije. Stranka Andreja Čuša in Zelenih Slovenije si želi, da bi slovenska politika preusmerila pogled od leta 1945 k sedanjosti, zato po Čuševem mnenju potrebujemo nove obraze, ki so neobremenjeni s preteklostjo in bodo svojo energijo usmerili v pravično državo, razvoj in nova delovna mesta.

Ključne točke programa so varnost, delovna mesta, okrepitev suverenosti znotraj EU-ja in zavzemanje za zdravo okolje.

Kot je razvidno iz programa, bi se stranka uprla diktatu iz Bruslja, se po robu postavila Hrvaški, na področju prebežniške krize pa bi se zavzela za ločitev med begunci in migranti. Na prvo mesto postavljajo slovenske državljane: "Vzpostavili bomo varne meje in najprej pomagali svojim državljanom, nato pa tudi drugim, če bomo seveda ekonomsko zmožni."

Proti razprodaji naravnih virov in za nižje davke
Med prioritetami stranke je tudi skrb za okolje: čeprav se zavzemajo za nove investicije, v imenu kapitala ne bi smeli uničevati okolja in ljudi. Zavzemajo se za večjo prehransko samooskrbo, prehod na obnovljive vire energije in predelavo lesa v končne izdelke. Prav tako bodo preprečili razprodajo naravnih virov in si prizadevali, da bodo infrastrukturna, energetska in vodnogospodarska podjetja ostala v državni lasti.

Tudi Stranka Andreja Čuša in Zelenih Slovenije se zavzema za nižjo davčno obremenitev nižjega in srednjega sloja, določili bi najnižjo minimalno urno postavko, ki bi znašala pet evrov bruto. Več pozornosti bodo namenili s trga dela izrinjeni starejši generaciji in delovnim invalidom. Trgovine pa bodo ob nedeljah zaprte. Na splošno se bodo na področju socialne politike držali načela, da "tisti, ki dela, živi bolje, kot tisti, ki ne dela".

Manj uradov in državnih agencij
Mladi in šport bi dobili svoje ministrstvo, saj urad za mladino problematike mladih ne rešuje učinkovito. Spoprijeli bi se s problemi osamosvajanja mladih, zaposlovanja in reševanja stanovanjskega vprašanja. Športnikom bodo zagotovili več denarja, podjetja, ki bodo vlagala v šport, pa bodo deležna davčnih olajšav. Prizadevali si bodo tudi za očiščenje pokojninske blagajne, tako da bi pokojnine temeljile zgolj na vplačanih prispevkih, in ne na privilegijih.

Spremembe bi uvedli tudi na področju javne uprave, ki bo morala slediti stanju gospodarstva. Prepolovili bodo število uradov in državnih agencij. Javni uslužbenci pa bodo plačani po svojem učinku.

Kratka zgodovina
Stranka Zeleni Slovenije je bila ustanovljena leta 1989 v Ljubljani, po letu 1996 je izpadla iz Državnega zbora. Stranko je do nedavnega vodil Vlado Čuš, marca pa ga je na kongresu Zelenih Slovenije zamenjal sin Andrej Čuš.

Vodenje
Predsednik stranke Andrej Čuš, ki je bil rojen leta 1990, se je za mesto poslanca prvič potegoval leta 2011 na kandidatni listi SDS-a, a v DZ ni bil izvoljen. Dve leti kasneje je poslanec SDS-a Branko Marinič zaradi pravnomočne obsodbe odstopil z mesta poslanca, v poslanskih klopeh pa ga je zamenjal Čuš. Slednji je postal najmlajši poslanec v zgodovini samostojne Slovenije, saj je mesto poslanca zasedel z 22 leti. Na predčasnih volitvah leta 2014 je na listi SDS-a znova kandidiral za poslanca in bil tudi izvoljen.
Maja 2016 je zaradi nesoglasij in ideoloških razhajanj izstopil iz SDS-a in ustanovil društvo Naprej Slovenija. V parlamentu je deloval kot nepovezani poslanec, med drugim je vložil več predlogov zakonov, najbolj je odmeval predlog novele zakona o trgovini, s katerim je želel omejiti nedeljsko delo.