Tako se v praksi dogaja, da dijak ali študent prejme plačilo 4,50 evra bruto na uro, delavec pa lahko tudi le 2,60 evra bruto. Najnižja zakonito določena plača v Sloveniji je namreč 313 evrov bruto, in sicer po kolektivni pogodbi za dejavnost železniškega prometa, je pojasnil.

Poleg določitve minimalne urne postavke v višini pet evrov bruto na uro bi Čuš z zakonom o minimalnih pravicah delavcev uredil tudi plačilo dodatkov za delo v posebnih pogojih (od 30 do 135 odstotkov urne postavke) ter za nadurno delo (od 130 do 235 odstotkov urne postavke), dežurstvo pa bi se moralo šteti v delovni čas, sicer delavcu pripadajo plačilo v višini 100 odstotkov urne postavke in vsi dodatki za posebne pogoje.

Čuš: Čas za slovenskega delavca
Z zakonom bi določili tudi minimalni letni dopust in v slovenski pravni red v celoti prenesli evropsko direktivo o delovnem času, po kateri je najdaljši delovni teden skupaj z nadurami omejen na 48 ur.

"S tem zakonom skupaj s sindikati sporočamo, da je v času gospodarske rasti ter deljenja mnogih privilegijev in odpustkov čas, da tudi slovenski delavec začne dostojno živeti," je povzel poslanec.

Predlog zakona o minimalnih pravicah delavcev so pripravili v Konfederaciji slovenskih sindikatov, katerega predsednik Gvido Novak je povedal, da so se zaradi bližajočih se volitev in želje ostati apolitični odločili, da ga v zakonodajni postopek vloži nepovezani poslanec.

Tisti poslanci, ki so jim predlog zakona pokazali - tako iz koalicije kot opozicije - so ga podprli, je povedal Novak. Vlada mu sicer nasprotuje, ker ni usklajen z Ekonomsko-socialnim svetom (ESS), je dodal in izrazil upanje, da bodo "poslanci držali besedo in s tem pokazali, da jim je mar za ljudi".