Trgovska podjetja in Sindikat delavcev trgovine zakonu nasprotujejo in vztrajajo pri dogovoru. Prodajalci pa si želijo predvsem boljšega plačila in en dan počitka na teden.

Prodajalka v enem izmed nakupovalnih centrov ima rada svoje delo, ni pa zadovoljna z delovnimi razmerami. Nizko plačilo, 10-urni delovnik in pravi delovni maratoni: ''Pogosto se dogaja, da delaš po 10, 12 dni skupaj, moj rekord je 17 zaporednih dni. Sprijazniti se moram tudi s spremembami urnikov. V podpis dobiš soglasje, da boš delal več kot deset ur, in ga podpišeš. V nasprotnem primeru dobiš več popoldanskih izmen, več in daljše sobotne termine.'' Na koncu meseca prejme minimalno plačo, pogosto ji mora delodajalec še doplačati razliko. Zaradi slabih delovnih razmer, potrebe po počitku in želje po času za družino podpira zaprtje trgovin ob nedeljah. ''Včasih so se trgovine zaprle v soboto ob enih, pa smo preživeli. Zdaj pa bi ljudje v trgovine hodili 24 ur na dan.'' Če ostanejo trgovine odprte tudi ob nedeljah, si prodajalka želi boljšega plačila. ''Dajte ljudem normalno plačilo, pa boste brez težav našli kandidate, ki bodo prišli delat ob nedeljah.''

Sindikat: izhodišče naj bo minimalna plača
Boljše plačilo zahtevajo tudi v Sindikatu delavcev v trgovini, kjer bi odprtje trgovin omejili na 10 do 15 nedelj. Predsednik sindikata Ladislav Rožič se zasmeji ob argumentu kritikov, ki trdijo, da bi zaprtje trgovin ob nedeljah odneslo tisoč ddelovnih mest: ''To je smešno. V trgovini danes manjka od 4500 do 5000 ljudi. Samo letos je bilo v 39 podjetjih izplačanih milijon 375 tisoč nadur v okviru neenakomerno prerazporejenega delovnega časa.'' Delavce za prodajo je težko najti, še dodaja: ''Poklic prodajalca ljudi ne zanima, ker je slabo plačan in podcenjen. Na Zavodu za zaposlovanje se ne najde junak, ki bi na primer v Kopru, Ljubljani ali Novi Gorici prišel delat v trgovino.''

Zakon ali dogovor?
V sindikatu so proti temu, da bi delo trgovin ob nedeljah določal zakon. ''To smo že doživeli. Leta 2003 smo izpeljali uspešen referendum, pa so trgovine še danes odprte.'' Zato se zdaj trudijo doseči dogovor s Trgovinsko zbornico Slovenije. Pogajanja potekajo že od julija, po Rožičevih besedah so blizu dogovora. ''Mi ne moremo diktirati podjetjem, kdaj naj bodo trgovine odprte, lahko pa diktiramo cene dela. Če se dogovorimo za omejeno število delovnih nedelj in primerno ceno dela, za nas je to 100 evrov na nedeljo, se bomo dogovorili.'' Manj zgovorni so na Trgovinski zbornici Slovenije, kjer so se do konca pogajanj zavili v molk.

Lahovnik: zmanjšali se bodo le kompulzivni nakupi
Tudi ekonomist Matej Lahovnik zakonski rešitvi nasprotuje: ''Veliko bolje je, da se o tem dogovorijo socialni partnerji. Navsezadnje je tudi v interesu večine trgovcev, da niso odprti vse nedelje, ker se bodo prihodki zmanjšali za manj, kot se bodo zmanjšali stroški.'' Prepričan je, da bi se z zaprtjem trgovin ob nedeljah zmanjšali le kompulzivni nakupi, vsi drugi bi se razporedili na druge dni v tednu. A za dogovor je nujno sodelovanje vseh trgovcev. ''Mislim, da bodo velik problem bencinski servisi, ki so odprti tudi ob nedeljah, in bodo verjetno še naprej želeli prodajati trgovsko blago.'' Tako bi jim drugim trgovcem verjetno uspelo speljati nekaj kupcev: ''Ne smemo zanemariti tega, da je Petrol danes predvsem trgovsko podjetje. Ne samo z naftnimi derivati, ampak predvsem z drugim, živilskim blagom, in povečuje svoje prihodke predvsem na tem delu.'' Veliko vlogo pri odločitvi o zaprtju trgovin ob nedeljah bodo tako imeli naftni trgovci.

O argumentih za zaprtje trgovin ob nedeljah in proti temu bomo govorili v oddaji Koda v torek, 14. novembra 2017, ob 17.25 na 1. Programu Televizije Slovenija.