Kot je na novinarski konferenci povedal kandidat SD-ja za župana Boštjan Klun, država občinam z zakonom nalaga obvezne naloge, za kar jim po določeni formuli namenja tudi sredstva, pri čemer pa je bil Maribor vse od leta 1995 kot velika občina prikrajšan.

Država mu je namreč letno namenila za približno 20 milijonov evrov manj, kot bi mu jih morala glede na zakonsko določene naloge, zaradi česar je bila občina v 27 letih ob 400 milijonov evrov. Če ne bo nobenih sprememb, se bo to po Klunovih besedah nadaljevalo tudi v prihodnjih dveh letih, saj bo Maribor letno še vedno prejel 16 milijonov evrov manj sredstev, kot bi jih moral. Če pa k temu prištejejo še stroške za povišanje plač javnim uslužbencem in podražitve energentov, bo ta znesek narasel na 26 milijonov evrov, je povedal.

Zakon, ki ga pripravljajo v mariborskem SD-ju, bi po Klunovih besedah zagotovil pravičnejše financiranje občine, pri čemer si želijo, da se v njegovo pripravo vključi tudi širša javnost. V ta namen so odprli spletno stran vrnimo400mio.si, na kateri bodo javnost sproti obveščali, kaj vse so naredili in kako daleč je projekt. "Želimo si, da se v pripravo zakona vključi čim več posameznikov in skupin, da bomo tako lahko rekli, da je to nekaj skupnega," je povedal Klun.

Poleg Kluna se v Mestni občini Maribor za župana poteguje še 14 kandidatov: aktualni župan Saša Arsenović (skupina volivcev), Nina Beyokol (Piratska stranka), Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti), Vojko Flis (Gibanje Svoboda), Franc Jesenek (Stranka slovenskega naroda), Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope), Dejan Kaloh (SDS), Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika), Franc Kangler (Lista Franca Kanglerja – NLS), Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo), Bernard Memon (NSi), Miha Recek (SLS in Naša dežela), Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev) in Vladimir Šega (Levica).