Zdajšnji župan Klemen Miklavič se poteguje za nov mandat. 47-letni Miklavič je znanstvenik in raziskovalec, ki je diplomiral iz mednarodnih odnosov, nato doktoriral iz edukacijskih ved in dolgo deloval v tujini, kjer je izvajal projekte razvoja visokega šolstva. Leta 2014 se je vrnil v državo in na listi gibanja Goriška.si postal mestni svetnik, štiri leta pozneje pa postal župan. Tokrat se na volitve podaja s podpisi volivcev.

Andrej Pelicon (Levica) je 59-letni upokojeni voznik in sindikalist ter koordinator lokalnega odbora Levice. Pravi, da kandidira zato, ker si delavci in upokojenci zaslužijo predstavnika iz svojih vrst. Med težavami občanov je izpostavil pomanjkanje stanovanj, obrtnih con, primernih delovnih mest, prometne težave, mobilnost, poletno pregrevanje Nove Gorice, sušo, pomanjkanje pitne vode in strah pred požari.

Anton Harej (NSi) je politolog, pod prejšnjo vlado je bil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za župana MONG-ja je kandidiral že dvakrat. Napovedal je, da si bo prizadeval za več dejavnosti za zagotovitev kakovostnih storitev za občane ter uspešno vodenje naložb in projektov. Mesto po njegovem najprej potrebuje dobro prometno politiko, izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev, vzpostavitev prostorskih možnosti za širjenje gospodarstva in stanovanjske gradnje. Poudarja tudi uravnotežen razvoj mesta in podeželja.

Tomaž Horvat (SD) je 48-letni državni svetnik, po izobrazbi zdravstveni tehnik in pravnik. V mestnem svetu MONG-ja je tri mandate. Napovedal, da bo izvolitvi ustanovil strateški svet za gospodarstvo, sestavljen in podjetnikov in ekonomskih strokovnjakov, pri EPK-ju opozarja na neenakopravno obravnavo Gorice in Nove Gorice, bolj namerava vključevati krajevne skupnosti v odločitve občine.

Samo Turel (GS) je direktor novogoriškega okrožnega sodišča. Turel se je za kandidaturo odločil zato, ker želi premakniti stvari v novogoriški občini, ki so zastale, in izkoristiti vse njene razvojne potenciale. Prizadeval si bodo tudi, da bodo občino in njeno delovanje približali ljudem skladno z motom, da je občinska uprava tu zaradi občanov, in ne obratno.

Damjana Pavlica (SDS) je zdajšnja (neprofesionalna) podžupanja za družbene dejavnosti. Glede na njeno prehojeno poklicno pot v gospodarstvu, mednarodni trgovini, podjetništvu in bančništvu se bo kot dobra poznavalka različnih področij posvetila tako področju gospodarstva kot družbenih dejavnosti, sporočajo iz stranke.

Kakšen je vaš načrt gospodarskega razvoja občine?

Klemen Miklavič: Odpiramo novo cono in pripravljamo ureditev in širitev cone nekdanjega pohištvenega podjetja v Kromberku. Širimo uspešno poslovno visokotehnološko obrtno cono v Solkanu. Skupaj z Univerzo v Novi Gorici vlagamo v raziskave in razvoj, pri čemer je najpomembnejši Center zelenih tehnologij, ki bo podpiral podjetja pri razvoju proizvodov in storitev, ki omogočajo zeleno prihodnost. Takšne projekte bo financirala Evropska unija. Z obšolskimi delavnicami za otroke na področju tehnike in obrtništva vlagamo v prihodnji kader. Nadaljujemo izdatno sofinanciranje naložb z nepovratnimi sredstvi in posojili.

Andrej Pelicon: Gospodarstvo je žal zadnjih 30 let slonelo na HIT-u, vidim ga tudi kot potuho za stagnacijo preostalega gospodarstva, predvsem tradicionalno lesarstva, strojništva in gradbeništva. V devetdesetih letih so dobri strokovni kadri odhajali v igralništvo, kar se nam še danes maščuje. Poleg revitalizacije omenjenih dejavnosti vidim prihodnost v visoko tehnoloških in trajnostno usmerjenih podjetjih, ki imajo dober nastavek v solkanski obrtni coni. Tukaj se pozna manko obrtnih con, ki naj bodo tudi na obrobju, tudi v sodelovanju s sosednimi občinami.

Anton Harej: Eden izmed temeljev za uspešen razvoj občine je močno in trdno gospodarstvo. Občina mora z usklajevanjem različnih potreb, možnosti in omejitev pravočasno pripraviti občinske prostorske akte, to je osnovni pogoj za urejanje prostora bodisi z evropskimi, državnimi ali občinski sredstvi. Občina mora torej v naprej iskati nova primerna območja za obrtno, proizvodno in poslovno dejavnost ter še dodatno odpreti mesto proti avtocesti. Za gospodarsko privlačno okolje potrebujemo še območja za stanovanjsko gradnjo in druge dejavnosti, kjer pa moramo stremeti k zagotavljanju boljše kakovosti bivanja ter povečati privlačnost mestnega in podeželskega okolja za mlade in mlade družine.

Tomaž Horvat: Brez prodorne gospodarske strategije nam ne bo uspelo izvesti drugih pomembnih razvojnih projektov. Zato bomo ustanovili posvetovalno telo – Strateški svet za gospodarstvo in obrt. V njem bodo poleg lokalnih podjetnikov in obrtnikov sodelovali strokovnjaki za makro- in mikrogospodarska vprašanja. Med prvimi nalogami bo priprava urgentnih ukrepov na izzive draginje. Uredili bomo podporno infrastrukturo za zagon gospodarstva, saj lahko le z dobro opremljenimi gospodarskimi conami privabljamo nove investitorje. Med prednostnimi nalogami bo tako ureditev obrtne cone Meblo.

Samo Turel: Podjetniki in obrtniki v Mestni občini Nova Gorica potrebujejo prostor. V dialogu z vsemi deležniki bomo uredili razmerja v poslovni coni Meblo, razrešili pravna vprašanja ter obnovili cestno in komunalno infrastrukturo v njej. Dokončali bomo PEC Meblo vzhod in poiskali dodatne možnosti za širitev poslovne dejavnosti bližje hitri cesti. Kmetijstvu bomo, s širitvijo in obnovo omrežja, zagotovili namakanje iz zadrževalnika Vogršček. Spodbujali bomo enakomeren razvoj športnega, enogastronomskega in kulturnega turizma tako na podeželju kot v mestu, da bi privabili več turistov, ki bodo ostali dlje.

Damjana Pavlica: Iskati in urediti bo treba dokumentacije za nove poslovne cone, ki naj bi bile ob avtocesti; prav tako bo nujno urediti in vzpostaviti logistični center. Poenostaviti bomo morali postopke, ki so v pristojnosti občine za čim hitrejše pridobivanje dovoljenj za odpiranje gospodarskih dejavnosti oziroma njihovo širitev. Hitreje je treba spreminjati prostorske akte, da omogočimo gradnjo. Z ustreznimi ukrepi bom pomagala podjetjem pri njihovem delu in nastopih na trgih. Nujno moramo privabiti gospodarstvenike in obrtnike k projektu Evropske prestolnice kulture in s tem dati tudi močan pospešek tako gospodarstvu kot turizmu, ki je pomembna gospodarska panoga na Goriškem.

Kakšen je vaš okvirni načrt za projekt Evropske prestolnice kulture, glede na to, da gre za enega najpomembnejših občinskih projektov ta hip?

Klemen Miklavič: S podelitvijo EPK-ja je Evropska unija priznala evropski pomen čezmejnega teritorija. EPK bo pospešil razvoj tako na področju skupnih projektov kulturnih in umetniških ustvarjalcev, sodelovanja kulturnih domov, gledališč, muzejev, glasbenih ustanov itn., kot na področju urbanizma, infrastrukture ter investicij. Za sprejem gostov potrebujemo urejene železniške in cestne povezave, omrežje mestnega prometa, električnih polnilnic, parkirišč, obnovo vile Rafut, vile Bartolomei, domov na podeželju, nov zunanji avditorij, Trg Evrope in začetek skupnega razvojnega distrikta vzdolž meje.

Andrej Pelicon: Opažam, da je prišlo do velikih zamud že samo pri ustanavljanju zavoda GO2025, ki vodi projekt. Prav tako se bojim, da sodelovanje z italijansko stranjo ni najbolje dorečeno, tako da bo treba tudi to popraviti. Da odpravimo to zamudo, bom še okrepil sodelovanje z državo, predvsem ministrstvom za kulturo kot sofinancerjem projekta ter ministrstvom za infrastrukturo, da nam bo uspelo v tako kratkem času urediti prometno infrastrukturo in obnoviti še kak objekt, kot je npr. Vila Rafut. Pomagal bom, da se bo čim več zainteresiranih z obeh strani meje vključilo v projekt, le tako ga bodo ljudje sprejeli za svojega.

Anton Harej: Menim, da je treba takoj prekrižati program dogodka z infrastrukturnimi potrebami oziroma lokacijami dogodkov in ugotoviti, kaj imamo, kaj še manjka, kaj je treba obnoviti, kaj je treba na novo zgraditi. Določiti časovnice in finančne vire ter se odločiti, kaj lahko postorimo in česa ne do začetka EPK-ja 25. Odločitve bodo težke, vendar le tako bo lahko EPK 25 uspešen dogodek. Predvsem pa si želim, da bi se pozitivni vplivi EPK-ja 25 še dolgo po samem zaključku poznali na kulturnem, turističnem, gospodarskem in drugih področjih.

Tomaž Horvat: Na gradnjo novega kulturnega doma čakamo že od leta 2014, ko so bili narejeni prvi prostorski načrti, zato je treba ta projekt pospešiti in v tem okviru zgraditi tudi športni park na Ajševici ter kolesarske poti od Nove Gorice do Branika in od Nove Gorice do Črnič. Izdelati nameravamo tudi podporno turistično strategijo. V sam projekt pa vključiti gospodarstvenike z obeh strani meja, saj doslej niso bili vključeni. Na morebitne deviacije in neenakopravno obravnavo Gorice in Nove Gorice na jezičnem področju pa bomo opozarjali skozi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS.

Samo Turel: Pri programskem delu bomo odprli vrata za sodelovanje širokemu krogu deležnikov – javnim zavodom, ljubiteljski kulturi, šolam, podjetnikom, obrtnikom, turističnim in gostinskim ponudnikom. Opolnomočili bomo akterje, ki sodelujejo pri projektu, in jim omogočili pripravo in izvedbo projekta. Območje železniške postaje bomo uredili v evropsko medkulturno urbano stičišče. Nadgradili in obnovili bomo kulturno in spremljevalno infrastrukturo, tudi s pomočjo vlade RS in dodatnih sredstev, ter tako dosegli dolgotrajne razvojne učinke. Zagotovili bomo, da bo vsak občan našel vsaj en dogodek, na katerega bo ponosen.

Damjana Pavlica: Nujno je operacionalizirati Zavod GO! EPK za izvedbo programskih dogodkov. Tako javni zavodi kot nevladne organizacije, ki se s tem področjem ukvarjajo, morajo prevzeti pomembno vlogo pri dodatnem programskem oblikovanju. Vključiti je nujno civilno družbo, posameznike in se povezati z gospodarstvom, saj ima zanj EPK lahko le dolgoročne pozitivne učinke. Vzpostavili bomo čezmejno turistično destinacijo, ki bo prispevala k trajnostnemu razvoju našega področja – še posebej so tu pomembni gospodarstvo, turizem, gastronomija ... Pristopiti moramo k obnovi vile in parka Rafut kot osrednje povezovalne točke med mestoma, saj je locirana ob sami meji s sosednjo Gorico. Velik izziv bo tudi gradnja zunanjega amfiteatra, za katerega so že pridobljena sredstva. Pomembna je obnova gradu Rihemberk, Kromberk, vile Bartolomei in pomembne kulturne dediščine na podeželju.

Kaj boste storili za razvoj krajevnih skupnosti zunaj mesta?

Klemen Miklavič: Osredotočamo se na ceste, spodbujanje kakovostnih zasebnih namestitev in obnovo kulturnih objektov v sklopu EPK-ja. Zlasti na planoti nadgrajujemo sistem izposoje koles in označitve kolesarskih ter pohodniških poti. Od vlade prevzemamo namakalni sistem, ki ga bomo obnovili in razširili. Po zgledu zelo perspektivnega konzorcija mladih vinarjev bomo spodbujali skupne projekte oljkarjev iz regije. Za vračanje mladih na podeželje so potrebne sodobne šole in vrtci, dobra cestna ali železniška povezava ter sofinanciranje gradnje ali obnavljanja starih vaških hiš.

Andrej Pelicon: Krajevne skupnosti so bistven element pri decentralizaciji občine in urejanju lokalnega okolja. Kjer so krajevne skupnosti aktivne, se poznata napredek in urejenost kraja, zato mora občina podpirati dejavnost krajevnih skupnosti, jih motivirati in redno poslušati, ne samo v času kampanj. Predvsem pa slišati tudi tiste kraje, ki nimajo svojih svetnikov v mestnem svetu. Nihče ne sme biti deprivilegiran ali prikrajšan samo zaradi nepoznanstev ali nedejavnosti krajevne skupnosti.

Anton Harej: Različna naselja imajo glede na velikost in funkcijo različne težave in potrebe: manjkajoča komunalna in cestna infrastruktura, kolesarske poti, pločniki, varne poti v šolo, avtobusna postajališča, javna razsvetljava, otroška in športna igrišča, parkirna mesta v strnjenih vaških jedrih, krajevni domovi, prostori za društva, pomanjkanje stavbnih zemljišč, stanovanja za mlade družine, obnove potrebni šole in vrtci, itd. Opozarjam tudi na urejanje vaških jeder in središč, ki so bila prepuščena stagnaciji.

Tomaž Horvat: Blažitev razvojnega razkoraka lahko najbolje uravnavajo prav krajevne skupnosti same. Mestna skupnost mora znati učinkovito porazdeliti programe in vsebine med vse kraje občine, saj bomo razviti toliko, kot bo razvit naš najšibkejši člen. Razvojna vlaganja moramo zato uravnotežiti in pospešiti tam, kjer smo v zaostanku. Krajevnim skupnostim moramo zagotoviti več avtonomije pri odločanju, več sredstev za naložbe ter družbene dejavnosti. Zavzeli se bomo, da bodo krajevne skupnosti močneje vključene v odločitve na občinski ravni, še pred sprejemanjem in potrjevanjem na mestnem svetu.

Samo Turel: Odprli bomo vrata uravnoteženemu razvoju vseh krajevnih skupnosti. Ponovno bomo vzpostavili dialog in vključevanje krajevnih skupnosti v načrtovanje projektov. Krajevnim skupnostim bomo povečali lastna sredstva, s katerimi bodo avtonomno razpolagale, ter nadgradili projekt participativnega proračuna. Pospešili bomo dograditev ter obnovo občinskih cest in vodovodnega ter kanalizacijskega omrežja. V vsaki krajevni skupnosti si bomo prizadevali izpeljati en naložbeni projekt po izbiri krajanov.

Damjana Pavlica: Kot sem že napisala, se zavzemam, da bodo poslovne cone in logistični center ob avtocesti, kar pomeni tudi nova delovna mesta na podeželju. Poskrbela bom za revitalizacijo zapuščenih območij in objektov (stanovanjski objekti, vodnjaki, kali – sušna obdobja, podnebne spremembe), urediti bo treba stara vaška jedra. Nujno bo pridobivati zemljišča za individualno gradnjo. Prizadevala si bom, da se organizirajo dodatne ambulante primarne medicine na podeželju, kjer se za to izkažejo potrebe. Tudi na podeželju ljudje potrebujejo varstvene centre za starejše občane in ureditev kritičnih točk za gibalno ovirane in slepe. Dodatno se bom zavzela za ureditev kolesarskih poti, ki bodo povezale mesto s podeželjem. Poskrbela bom za gradnjo kanalizacijske infrastrukture. Potrebni sta obnova in dograditev šol in vrtcev, ki ponekod pokajo po šivih.

Igralništvo je za novogoriško občino izjemnega pomena, hkrati pa je že dolgo v težavah. Katera je za vas prava pot glede te panoge, tako zasebne kot državne plati?

Klemen Miklavič: Igralništvo zaposluje znaten del naših ljudi, zato se mora ohranjati. Med korono smo prepričevali vlado, da je treba zagotoviti preživetje družbe HIT. A pomembno je, da razvijamo druge panoge. Nadaljujemo prizadevabja za razvoj kadrov. Začeti je treba motivirati otroku za tehniko, inovativnost, ustvarjalnost in digitalno opismenjevanje skozi projekte Xcentra. V te dejavnosti vključujemo podjetja, Primorski tehnološki park, univerzo in srednje šole. Cilj je vzpostaviti kulturo inovativnosti in pozitivnega odnosa do rokodelstva, tehnike, digitalne tehnologije in podjetnosti.

Andrej Pelicon: Igralništvo na Goriškem ima svoje vzpone in padce, vendar po covidnem obdobju spet prinaša velike prihodke. Seveda imajo igre na srečo tudi negativne plati, kot je zasvojenost, tako da morajo biti strogo regulirane. HIT mora ostati v lasti države in lokalnih skupnosti, omejiti je treba število koncesij za igralne salone. Država mora zagotoviti, da se bodo znotraj HIT-a zagotovile boljše delovne razmere, saj je ravno v zadnjem času konflikt med delavci in upravo podjetja, ki je posledica ustrahovanja delavcev in tudi nepotrebnih odpuščanj.

Anton Harej: Po mojem mnenju je sprejemljiva tista pot igralništva, ki bo na eni strani izpolnila pričakovanja lastnikov igralnic, na drugi strani pa v pozitivnem smislu nadgradila sobivanje oziroma delovanje igralništva v našem okolju z razširitvijo in diverzifikacijo ponudbe, v npr. kongresni turizem, kolesarstvo, padalstvo, glamping itd., ki bi obogatila ponudbo Goriške, z novimi delovnimi mesti, z novo infrastrukturo in posledično z novim povpraševanjem po produktih tudi pri številnih drugih ponudnikih. Samo s sodelovanjem bomo prišli do pravih rezultatov.

Tomaž Horvat: Ne zagovarjam privatizacije igralništva. Sem mnenja, da moramo skupne napore vložiti v Hit, saj imajo tudi manjša lokalna podjetja od tega koristi. Prav bi bilo, da bi denar od koncesij vložili ciljano, denimo v oblikovanje turistične krajine širše goriške regije. Igre na srečo so lahko tudi velik osebni in socialni problem, zato sem skupaj z Zdravstvenim domom Nova Gorica podal pobudo za ustanovitev Instituta za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici.

Samo Turel: Igralništvo je pomembna gospodarska panoga v celotni regiji, ki po zaprtju zaradi epidemije v zadnjem letu dobro okreva. Kot delni lastnik družbe HIT, d. d., se bomo še posebej posvetili podpori družbi, da bo poleg igralništva razvijala tudi (kongresni, športni …) turizem. Prepričani smo, da bi morala imeti občina, kjer je sedež največjega igralniškega podjetja v državi, več pri delitvi koncesijskih sredstev. Prodaje (privatizacije) podjetja ne zagovarjamo. Prodaje državnih podjetij, ko so ta v slabi kondiciji, so se doslej vedno izkazale kot napačne in v škodo občanov.

Damjana Pavlica: Igralništvo je v Novi Gorici v težavah zato, ker se je vanj premalo investiralo. Produkt je zastarel, spremlja ga tudi slaba infrastruktura. Lahko rečem, da se denar, pobran od igralniških koncesij, ni namenjal vlaganju v infrastrukturo, ki bi pritegnila večji prihod turistov. Tako v državni kot v zasebni lasti je lahko igralništvo uspešno, treba ga je le zakonsko ustrezno regulirati in zaposlenim v tej panogi urediti plače na način, da bodo deležni celotnih prihodkov od napitnin.

Kaj obljubljate občanom, če vas izvolijo? Kaj bi se zares spremenilo? Prosimo, bodite konkretni, a izberite eno ali dve ključni obljubi/spremembi.

Sorodna novica Miklavič: Imamo rekordno število naložb, gradile se bodo nove četrti

Klemen Miklavič: Pred štirimi leti sem z ekipo predstavil pogumno vizijo. Združili smo leve in desne. Danes lahko, kljub obdobju korone, pokažemo rezultate. Zagnali smo rekordno število naložb in pridobili več kot 25 milijonov evrov državnih sredstev za ključne projekte na področju železniške, cestne infrastrukture, sanacije plazov ter za gradnjo odvodnikov, ki bodo omogočili nove mestne četrti. Pri stanovanjih smo začeli praktično iz nič in pripravili podlage za novogradnje. Pospešili smo razvoj turizma, združili mlade vinarje, okrepili oskrbo starejših, pridobili naziv EPK 2025. Naj se rast Goriške nadaljuje!

Andrej Pelicon: Zavzemal se bom za gradnjo dostopnih najemnih stanovanj, začenši na travniku med Gradnikovo in Kidričevo ulico, ki iz neznanih razlogov sameva že desetletja. Le s primernimi delovnimi mesti in dostopnimi stanovanji bomo zadržali mlade v domačem okolju. Nadalje za cestno in prometno ureditev, ki bo med drugim primerna javnemu potniškemu prometu, ki ga je treba reformirati in dati prednost pred osebnim prevozom, za rešitev mirujočega prometa, ozelenjevanju in drugim ukrepom za blaženje podnebnih sprememb. Predvsem bi pa redno poslušal občane in z njimi komuniciral.

Anton Harej: Ključno je pravo vodenje, ki prinaša dobre rezultate. Verjamem, da je vodenje občine lahko učinkovitejše, naravnano na konkretnejše rezultate in s sodelovanjem vseh. Z izboljšanjem odzivnosti zdravstvenih ustanov, obnovo kulturne dediščine in vaških jeder, sofinanciranjem komunalnega prispevka in dijaških avtobusnih ter železniških vozovnic, razvojem Univerze v Novi Gorici, stanovanjsko in poslovno gradnjo, trajnostno mobilnostjo in zelenimi tehnologijami, sodelovanjem z resornimi ministrstvi, zagotavljanjem evropskih in nacionalnih sredstev, dobrim vodenjem, moderno občinsko upravo, kakovostnimi javnimi storitvami itd. želim krepiti mladostno energijo Nove Gorice in jo postaviti v vlogo ključnega mesta v regiji – regijskega središča.

Tomaž Horvat: Dovolj nam je avtokratskega vodenja demokratičnih sistemov. Občina je skupnost občank in občanov in tako so župan, mestni svet in občinska uprava v službi ljudi, in ne obratno. Zato bomo uvedli bolj odprto komunikacijo, želimo si dialoga, ki gradi na medsebojnem spoštovanju, zaupanju in odgovornosti. Podpiramo pristop k participativnemu odločanju. Z učinkovitejšim črpanjem evropskih sredstev bomo spodbudili naložbe in razvoj občine, z "zelenimi projekti" pa bomo prispevali k ohranitvi narave in skupno trajnostno prihodnost.

Samo Turel: Imam 20-letne izkušnje z vodenjem velikega kolektiva v javnem sektorju in sem človek, ki je rad med ljudmi. Želim biti ljudem dostopen župan, zato bom odpravil obrazec vloge za dostop do župana, odprl vrata občinske uprave in poskrbel, da bodo občani deležni hitre in učinkovite obravnave, tekoče komunikacije in strokovnih rešitev. Po naravi sem ciljno naravnan človek, ki spoštuje sočloveka in mu veliko pomenita dialog in zaupanje. Zato bom poskrbel, da bodo odločitve sprejete z vključevanjem širokega kroga deležnikov, projekti pa na občinskih službah izpeljani hitro, strokovno in odgovorno.

Damjana Pavlica: 1. Poskrbela bom za vzpostavitev novih poslovnih con. Hitreje bomo spreminjali prostorske akte, da omogočimo gradnjo in s tem razvoj gospodarstva, kmetijstva in gradnjo stanovanj v mestu in zasebnih hiš na podeželju.
2. Prioriteta bo Evropska prestolnica kulture GO-2025. V ta projekt je treba poleg kulture vključiti gospodarstvo, turizem šport in urbanizem. Predvsem je treba s projektom zelo pohiteti.