Večinoma italijanski gostje so desetletja dan za dnem prinašali na stotine milijonov evrov čiste gotovine, ki se je nato obračala med prebivalstvom, v občinski blagajni in v državnem proračunu.

Vse manj je je. Igralni avtomati so v Italiji po novem lahko v skoraj vsakem baru, hazarderji in iskalci adrenalinske zabave jo lahko najdejo iz naslonjača - na medmrežju. Igralni saloni in večje igralnice so prišli na rob dobičkonosnosti.

Tudi nekoč velika imena industrije, kot so mesnine MIP, solkanska apnarna in gradbeno podjetje FINAL, so končala v zgodovini.

Mesto, ki je zraslo pred slabimi sedmimi desetletji na podlagi ukaza socialistične oblasti in desettisočev rok v delovnih brigadah, tako išče novo identiteto. Kakšno, smo povprašali županske kandidate.

Prvi je Andrej Miška, vodja občinskega komunalnega podjetja, ki izhaja iz vrst Socialnih demokratov. Stavi na razvoj turizma, tudi z ustanovitvijo Javnega zavoda za turizem in z oblikovanjem blagovne znamke Produkt Goriška. Znan je tudi kot nekdanji nadzornik Hita.

Pod številko dve najdemo 52-letnega podjetnika iz Prvačine, Egona Dolenca, ki je zadnjih 15 let preživel kot poslovni svetovalec. Kandidat Stranke Mira Cerarja v ospredje svojega programa postavlja podjetništvo.

Podoben poudarek zastopa tudi Anton Harej, višji svetovalec pri eni izmed vladnih agencij. Kandidat Nove Slovenije je 37-letni politolog iz Dornberka, ki neizkoriščene možnosti vidi tudi zunaj samega mesta Nova Gorica: pri zbiralniku Vogršček, ob reki Soči in na Trnovsko-Banjški planoti.

Pod številko štiri je najti 64-letno upokojeno ekonomistko Damjano Pavlica (SDS), ki namerava racionalizirati poslovanje občine in ga narediti preglednejšega, pri tem pa ne pozabiti na temeljit pregled že opravljenih občinskih poslov.

Darinka Kozinc je bila v prejšnjem mandatu občinska svetnica SD-ja, na teh volitvah pa nastopa kot prva kandidatka Zveze za Primorsko. Nekdanja dolgoletna ravnateljica srednje lesarske šole poudarja ekološke teme, decentralizacijo in trajnostni razvoj. Tudi z dejavno obravnavo smetišča v Stari Gori.

Najmlajši kandidat je Luka Manojlović, 32-letni aktivist, inženir informatike. Predlagala ga je skupina volivcev za projektom Goriška.si, prednost pa daje izobraževanju (tudi z ohranitvijo novogoriške univerze) predvsem v naravoslovnih vodah.

Odvetnik in dolgoletni občinski svetnik Gregor Veličkov (Lista Gregorja Veličkova za župana) želi uvesti jasnejšo odgovornost občinskih uslužbencev za rezultate dela na gospodarskem področju. 48-letni pravnik, ki je ob parlamentarnih volitvah sodeloval s Šoltesom, želi pospešiti predvsem gospodarstvo lokalne skupnosti.

Predzadnji na seznamu je Miran Müllner, ki ponuja kup konkretnih projektov, ki jih namerava izvesti. 50-letni inženir logistike, denimo, želi ponuditi pokrito tržnico, galerijo, kinodvorano in železniški muzej v eni stavbi ter razbremenitev mestnega prometa z novo obvoznico.

Deveti na listi je obstoječi župan Matej Arčon, ki tokrat kandidira s podpisi volivcev. Na prejšnjih volitvah je kot kandidat LDS-ja premagal prej omenjeno Kozinčevo. 42-letni elektrotehnik na prvo mesto postavlja razvoj gospodarstva, še posebej turizma.

Dolenc na vprašanja ni odgovoril.

Igralništvo je za novogoriško občino izjemnega pomena, hkrati pa je že dolgo v težavah. Katera je za vas prava pot glede te panoge, tako zasebne kot državne plati

Miška: Najprej je treba spremeniti zakon, ki bo razbremenil še vedno previsoke dajatve, ki jih plačuje predvsem Hit. K razbremenitvi dajatev smo svetniki Socialnih demokratov v Mestni občini že pripomogli, saj je bil na našo pobudo sprejet sklep, da se igralništvu zniža enormno visok prispevek občini za uporabo stavbnega zemljišča. Treba je najti soinvestitorja, ki lahko pripelje v Novo Gorico nove goste iz oddaljenih krajev, ki bo vlagal v razvoj igralništva skupaj s Hitom, ne pa da nekdo Hit odkupi po nizki ceni in potem črpa iz obstoječega bazena gostov. Pomembno je, da ostane vsaj nadzorni delež v Hitu v javni lasti, saj se bo le tako lahko upošteval tudi javni interes v tej zelo občutljivi in za Novo Gorico trenutno najpomembnejši gospodarski panogi. V svojem programu poudarjam razvoj turizma kot eno bistvenih točk razvoja in velike sinergije se lahko razvijejo ravno v sodelovanju z igralniškim turizmom.
Harej: Igralništvu občina lahko pomaga. Sinergije vidim pri povezovanju za vzpostavitev novih turističnih produktov, ki bi bili zanimivi tako za občino kakor tudi za Hit oziroma druga podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom. Moje mnenje namreč je, da bi moral tudi Hit oziroma druga igralniška podjetja svojim gostom ponuditi še drugo turistično ponudbo: oglede vinskih kleti, večerjo na kmetiji, kratke izlete v okolici, spust s padalom, kolesarski turizem ... S tem bi lahko goste obdržali v naših krajih več kot samo eno noč.

Pavlica: Igralništvo naj se ohrani v obsegu, kot ga lokalno okolje še lahko obvladuje, torej v taki meri kot do zdaj. Zasebnega igralništva v obliki množice igralnih salonov ne podpiramo, ker menimo, da mora biti ta dejavnost, ne samo davčno, ampak tudi v najširšem splošnem pomenu pod neprestanim budnim očesom državne zakonodaje, tudi zaradi negativnih vplivov na okolje, ki so dejstvo. To pa ne pomeni, da smo proti njegovi delni privatizaciji, poiskati je treba le odgovornega strateškega solastnika. Občine morajo denar, zbran od igralniških koncesij, namensko uporabljati za zmanjševanje negativnih posledic igralništva in v izboljšanje kakovosti življenja v lokalnem okolju.
Kozinčeva: Igralništvo je v Novi Gorici potrebno sanirati in ga prilagoditi novim razmeram ter s tem ohraniti prepotrebna delovna mesta. Vsekakor pa si bomo aktivno prizadevali, da nadaljnji razvoj igralništva ne bo pogojen le s partikularnimi interesi posameznikov. Glede podeljevanja koncesij zasebnikom sem mnenja, da je potrebno spoštovati zakon o igrah na srečo, ki sloni na strategiji razvoja iger na srečo iz leta 2010.

Manojlović: Igralništvo je specifična panoga, ki zahteva dolgoročno vizijo uprave za doseganje ciljev. Veliki sistemi so občutljivi na hitro menjanje zastavljenih ciljev, zato naj uprava zasleduje dolgoročne cilje ter pri tem posluje pregledno in delavcem prijazno. Na občini, lokalnih podjetniških pobudah in zlasti turističnih ponudnikih pa je, da se med seboj povežejo ter pri ustvarjanju dodatne turistične ponudbe izkoristijo priložnost, ki jo ponuja prisotnost tisočih igralniških turistov.

Veličkov: Hit je od osamosvojitve naprej prispeval v državno blagajno kar milijardo evrov! Goričanom je nerazumljivo, da je to za državo nepomembno in da ne spozna, da je treba Hitu in tam zaposlenim zdaj, ko je na robu rentabilnosti, ponuditi roko. Predpogoj za nadaljnji obstoj Hita je znižanje igralniških davkov na raven, primerljivo konkurenci v Italiji in Avstriji. Načelno sem proti privatizaciji Hita – tudi zaradi tega, ker se je v času lastninjenja država postavila na stališče, da zaposlenim v igralništvu "zaradi dejavnosti posebnega pomena" lastniški delež podjetja v nasprotju z drugimi v Sloveniji ne pripada. Če bo ostal Hit v državni lasti, je treba spremeniti dozdajšnjo prakso, da vsaka nova vlada postavlja drugo upravo, saj se pod takimi pogoji pač dolgoročno ne da delati. Menim, da je vsakokratni oblasti pomembneje to, da se politične elite "skozi stranska vrata" napajajo iz Hitovih sredstev, kot to, da Hit prinese državi davke in da dolgoročno obstane. Menim, da mora biti država pri podeljevanju nadaljnjih igralniških koncesij zelo restriktivna.

Müllner: Igralništvo je trenutno najpomembnejši turistični produkt občine. Iz tega naslova je v občinsko blagajno priteklo že stotine milijonov evrov. Tako kot vsem, ki se v občini trudijo z gospodarsko dejavnostjo, je treba tudi njim zagotoviti enakovredne pogoje. Problem je sprememba zakonodaje, ki se pripravlja že predolgo in ne omogoča kakovostnega razvoja te panoge. Občina je v preteklosti s podeljevanjem koncesij naredila kar nekaj napak. Igralništvo je dejavnost, ki svoje najboljše strani ne pokaže s tako raztresenostjo posameznih igralnic - kot jo imamo zdaj. Zagovarjam, da občina ostane eden izmed lastnikov družbe HIT, d. d. Tako lahko posredno vpliva na poslovni subjekt, ki je pomemben gospodarski dejavnik v občini.

Arčon: Igralništvo najprej potrebuje davčne razbremenitve, saj nerealno visoki davki dušijo razvoj te dejavnosti. Davčna bremena se niso spreminjala, čeprav se je v dvajsetih letih močno povečala konkurenca, tako doma kot čez mejo. Regulativa je zelo stroga, medtem ko ponudniki spletnega igralništva brez težav vstopajo v domove. Za prihodnost je treba to dejavnost močneje navezati na turistične zmogljivosti Goriške in skupaj oblikovati tržno zanimiv turistični produkt.

Kamni, ki sestavljajo ime jugoslovanskega diktatorja Tita na Sabotinu, že dlje časa "dobivajo noge". Naj napis Tito ostane ali gre? Če ste za to, da se spremeni, kakšen napis bi sami predlagali?

Miška: Vsak spomenik, če lahko napis na Sabotinu tako imenujemo, predstavlja izraz nekega preteklega obdobja, in Tito je vsekakor zaznamoval neko preteklo obdobje. Vsakemu pa ta simbol predstavlja nekaj drugega, zato je tudi okrog tega bilo precej dvignjenega prahu. Sam sem zato, da se napis ne spreminja in da ostane, tak kot je. Nekim načrtnim akcijam spreminjanja nisem naklonjen.
Harej: "Tito" na Sabotinu nima kaj iskati. Napis je nastal v prejšnjem sistemu, ki je delu državljanov po krivici storil veliko hudega in zato sedaj slovenski narod razdvaja. Leta 1990 smo se odločili za samostojno, demokratično Republiko Slovenijo, torej naj tudi živimo evropsko, odprto, večstrankarsko, pluralno in demokratično družbo.

Pavlica: Napis ne sodi v javno okolje, ker je njegova konotacija za velik del prebivalstva ta, da je pod komunističnim režimom, ki ga je vodil omenjeni, bilo pobitih od lastnih bratov v narodnosti veliko Slovencev in drugih državljanov, zgolj zato, ker so drugače mislili. In del prebivalstva, ki se s totalitarnim sistemom iz takih ali drugačnih razlogov poistoveti, ne more svojega prepričanja na tak način, kot od države in občine javno odobravano početje, vsiljevati drugače mislečim. Neposredni potomci pobitih še danes živijo in so še danes prizadeti, pobitim sorodnikom ne morejo javno posvečati spomina in trpijo globoke duševne travme, ker o svoji bolečini ne morejo javno spregovoriti. Cilj narodnostne politike mora biti tudi ta, da država izvede ukrepe, ki bodo omogočali enakopravno sobivanje in osnovne civilizacijske pravice vsem državljanom. Poleg tega kakršen koli napis ne sodi v občutljivo naravno okolje in je v njem tujek. Če bi novinarji takim marginalnim stvarem posvečali tudi enako marginalno pozornost, potem bi bil že s tem narejen velik korak, da bi stvari postavili na pravo mesto, to je v muzeje in v zgodovinsko pluralno razpravo.
Kozinčeva: Sama sem mnenja, da je napis NAŠ TITO (tak je bil prvotno!) potrebno prepustiti naravi, čeprav razumem, da nekaterim napis veliko pomeni. To je bil tudi sklep mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica in sklep sveta Krajevne skupnosti Solkan. Sabotin ne potrebuje nobenih napisov, saj je sam s svojo podobo (tudi Potjo miru) in ostalinami pričevalec pretekle zgodovine.

Manojlović: Čeprav so bili kamni postavljeni v zgodovinskem kontekstu, ki je botroval tudi nastanku Nove Gorice. Glede na to, da izvirnega napisa že dolgo ni več, je danes vprašanje, naj ostane ali gre, nesmiselno. Gibanje Goriška.si združuje ljudi, ki puščajo delitve preteklosti za seboj. Napisa iz tistega časa ne potrebujemo, zelo prav pa nam bi prišel skupnostni duh in vera v lepšo prihodnost, ki sta takrat zaznamovala družbo.

Veličkov: Mesto Nova Gorica je nastalo v časih, ko je bil Tito na čelu SFRJ-ja - praktično iz nič. Postavili so bloke, tovarne, celotno infrastrukturo, bolnice, zdravstvene domove, šole, trgovine ... kaj takega je v današnjih časih v svetovnem merilu popolnoma nepredstavljivo. Napis Naš Tito je bil postavljen v čast predsedniku in mestu, ki je bilo zgrajeno v njegovem času. Zaradi tega menim, da je napis NAŠ TITO šteti med kulturno dediščino. Leta 2006 je bil napis podrt, od takrat dalje pa se ljudje organizirajo in spreminjajo napis v Fido, JJ, TITO, VSTAJA ... Takšno spreminjanje je postalo že prava mala atrakcija in me niti najmanj ne moti.

Müllner: Očitno imajo nekateri občani in občanke še vedno toliko odvečne energije, da hodijo gor in spreminjajo napis iz Tito v Janša in obratno. Tega z javnim denarjem ne bomo popravljali. Te občane in občanke vabim, naj se raje ukvarjajo z rekreativnim športom in drugimi, tudi kulturnimi dejavnostmi, brez pogrevanja polpretekle zgodovine. Napis ni na mojem prioritetnem seznamu. Glede na volilni čas pa bi si za nekaj dni na Sabotinu želel napis "Delamo dobro - Lista Mirana Müllnerja, obkroži št. 8."

Arčon: Napis je zapuščina preteklih časov, ki so naša skupna zgodovina, do katere bi morali imeti spoštljiv odnos. Mestni svet je pred leti razpravljal o tej problematiki in zavzel stališče, naj napis ostane in naj ga prekrije narava. Čeprav so med nami ljudje, ki jim napis veliko pomeni, in tudi takšni, ki mu izrazito nasprotujejo, to ne sme biti tema in osnova za delitve in nestrpnost. Vsi skupaj moramo gledati predvsem v prihodnost.

Kaj obljubljate občanom, če vas izvolijo? Kaj bi se zares spremenilo? Prosimo, bodite konkretni, a izberite eno ali dve ključni obljubi/spremembi.

Miška: Najprej naj povem, da kar obljubim, tudi izpolnim. V primeru izvolitve obljubim, da bomo naš program, ki je usmerjen v ustvarjanje novih delovnih mest, v celoti uresničili. S tem bi Nova Gorica končno postala zanimiva za domače in tuje vlagatelje, odpirala bi se nova delovna mesta in življenje v Novi Gorici bi postalo prijetnejše in kakovostno. Kot župan bi zagotovil, da se za naložbe pridobijo evropska nepovratna sredstva, ki jih na žalost v zadnjem mandatu Nova Gorica izgublja kot po tekočem traku. Zaradi tega se nenadzorovano zadolžujemo, kar bodo čutili in odplačevali tudi naši otroci. Če izpostavim le dve konkretni dejavnosti, usposobitev poslovne cone Meblo vključno s subvencijami za nove naložbe ter povezovanje goriškega turizma, tako da se bo končno lahko ponudila na trgu enotna destinacija Goriška, z vsemi lepotami. S tem bomo privabili tudi goste za daljše časovno obdobje.
Harej: Obljubljam odprto in transparentno vodenje občine. Še sedaj ne vemo točno, zakaj je Center za ravnanje z odpadki propadel. Župan krivi državo, g. Miška pa ne da konkretnih pojasnil. Tudi za naprej ne ponujata celovite rešitve. Center za ravnanje z odpadki v Stari Gori je slabo vzdrževan, vanj se je zadnja leta malo vlagalo, saj so računali na evropka sredstva, ki jih potem ni bilo. Ni jih pa bilo, ker do drugih občin niso delovali povezovalno in odkrito, ampak vzvišeno in ukazovalno. Ko so ostale občine ocenile, da je CERO predimenzioniran, so to jasno in glasno povedale, kar pa gospodom ni bilo všeč. Čaka nas še 2-3 mio EUR vložka v samo odlagališče, da ga saniramo tako, kakor nam veleva evropka direktiva, potem pa še vsaj 30-letno vzdrževanje (odlinjevanje, monitoring ...). Komunala pa je lepo polastninjena, kjer si lastniki delijo dobiček iz prejšnjih let (do 2013 1,5 mio EUR), namesto da bi letošnjo izgubo v višini 850.000 EUR pokrili s presežki prejšnjih let. To je stanje, ki ga zapušča obstoječi župan in zagotovo ni dobro.

Pavlica: Proračunski denar bi se bolj racionalno porabljal, izvajali pri pregledne javne razpise z uvedbo strokovne komisije za javna naročila, izvedli bi racionalizacijo stroškov, več pristojnosti pri tem bi dali krajevnim skupnostim. Ustanovili bi enovito JAVNO komunalno podjetje za ravnanje z odpadki, energetiko in druge javne storitve in s tem povečali učinkovitost, znižali stroške in vzpostavili pregledno poslovanje. Ne bi se več dogajalo, da bi občanom neupravičeno zaračunavali okoljsko dajatev, kot se je to dogajalo zadnja leta. Novo Gorico bi promovirali kot evropsko prestolnico sožitja kultur in narodov.
Kozinčeva: Vse sile bom usmerila v razvoj, rast gospodarske moči in s tem povečanje zaposlitvenih možnosti, Novo Gorico bom vrnila na zemljevid Slovenije. Posebno pozornost bom posvetila zaposlovanju mladih, zlasti pa pri ustvarjanju pogojev (poslovna okolja z nizkimi dajatvami oz. prispevki), da bodo lahko uresničevali dobre poslovne ideje in načrte. povečala sredstva za Sklad za razvoj malega gospodarstva. Zame je pomemben človek, zato bom investirala v človeške vire in znanje, kjer ima Univerza v Novi Gorici posebno mesto, saj pomeni srce za razvoj novih gospodarskih panog in podjetij. Posebno pozornost bom posvetila tudi kmetijstvu in turizmu, samooskrbi z doma pridelano hrano s ciljem neodvisnosti in skrbi za zdravje občank in občanov. Moja glavna zaveza je, da bom občino Nova Gorica v štirih letih naredila prepoznavno in v trajnostni ter zeleni razvoj usmerjeno občino.

Manojlović: Skupaj z gibanjem Goriška.si spreminjamo predvsem vzdušje v lokalni skupnosti. Nova Gorica ni v najboljši formi, a malodušje ni prava pot. Goričankam in Goričanom želimo pokazati, da se da, če se hoče. Pred dnevi smo vsi županski kandidati (z izjemo enega) podpisali sporazum za deblokado gradnje univerzitetnega kampusa. Goriška.si bo skupaj z ostalimi podpisniki dogovorjeno vsebino tudi uresničila. Ko bo kampus zgrajen, bo s poudarkom na naravoslovju in tehniki dopolnjeval dolgoletno izročilo srednješolskega in poklicnega izobraževanja na istih področjih. Naravoslovje in tehnika bodo strateška usmeritev Goriške. V urejanje skupnosti želimo vključiti ljudi, zato pripravljamo portal 'aktivni občan', ki bo omogočala neposredno opozarjanje odgovornih služb o težavah in predlogih. Uvedli bomo tudi postopek neposrednega odločanja o delu proračuna, ti. participativni proračun, saj bodo tako imeli ljudje iz podeželja in mesta več besede pri investicijskih projektih.

Veličkov: Občina je zelo zadolžena in ima velike likvidnostne težave. Take, da je bilo treba za zagotavljanje tekočih obveznosti pred kratkim najeti 2,5 milijona evrov posojila. Očitno bo prva naloga sanacija finančnega stanja in vzpostavitev stabilnega finančnega položaja, ki je predpogoj – temeljni kamen za izvedbo ciljev, ki jih bomo skupno dorekli v koalicijskih dogovorih. Prepričan sem, da bom z izkušnjami, ki sem jih pridobil pri delu na ministrstvu za finance in v svoji odvetniški pisarni v zadnjih 20 letih, tej nalogi kos. Najtežja naloga, ki sem si jo zadal, je korenito spremeniti odnos zaposlenih do dela in do občanov, da bo občina spet postala občina za ljudi in ne sama sebi namen, kot daje vtis zdaj.

Müllner: V programu Liste Mirana Müllnerja smo zapisali kar nekaj prioritet. Vse v našem programu zapisane prioritete so pomembne, zato je težko izbrati le eno ali dve. Med njimi je izvedba nerealiziranih projektov dosedanjega župana, ki so bili v proračunu MONG že potrjeni; vodovodi, kanalizacije in čistilne naprave (Dornberk, Prvačina, Branik, Šmihel, Stara Gora); obnova ceste na Gradišče, gradnja telovadnice Dornberk in Servisnega objekta ter 25 m pokritega bazena v športnem parku; ter obnova Remize, v kateri bo nova tržnica, mestna galerija, zunanji železniški muzej in kinodvorana; zgradnja Vodovodne ceste in univerzitetnega kampusa.

Arčon: Program ima svoje korenine v programu izpred štirih let, le da tokrat ne začenjamo na začetku, ampak odločno nadaljujemo po jasno začrtani poti. Poudarki za naslednja štiri leta temeljijo na: ustvarjanju možnosti za nova delovna mesta in možnosti za nove dejavnosti na podeželju; zagotavljanju kakovostne in finančno vzdržne infrastrukture (okoljska, prometna, družbena …) in njenem učinkovitem upravljanju in zagotavljanju socialne varnosti za vse ranljive skupine prebivalstva.