bi pa vsi komunalni prispevek izkoristili predvsem kot vabo za vlagatelje.
Presihajoči prihodki iz igralništva in zamujena priložnost za pridobitev 25 milijonov evrov iz evropskih skladov za izgradnjo regionalnega centra za ravnanje z odpadki. To sta dva izmed glavnih očitkov, ki jih trenutnemu vodstvu občine očitajo kandidati za župana. Težave so tudi z Univerzo v Novi Gorici, ki se želi preseliti, saj se ni uspela dogovoriti z občino, da bi ji ta priskrbela šest hektarejv zemljišč v paketu, kjer bi lahko zgradili tudi kampus. To pa bi pomenilo še dodaten odliv mladih, ki Novo Gorico že tako zapuščajo, in nov udarec za mesto, ki mu pojema gospodarska sapa, so opozorili kandidati. Več si preberite v spodnjem članku.

Uvodoma so kandidati pojasnili, kako bi zagnali gospodarstvo in kaj bi storili, da bi zadržali mlade v mestu.
Matej Arčon (Lista Mateja Arčona) je tako napovedal pospeševalnik za mlade ter sklad tveganega kapitala za zagonska podjetja.

Egon Dolenc (SMC) bi gospodarstvo zagnal tako, da bi ga oprostil komunalnega prispevka. Obrtnike bi zavezal, da ostanejo v okolju dalj časa in ustvarijo neko določeno število mest. Mladim je treba dati kapitalski zagon prek zunanjih vlagateljev.
Anton Harej (NSi) bi v Novo Gorico pripeljal več evropskega denarja prek boljše in pravočasno pripravljene dokumentacije. Težavo vidi tudi v necelovitem pregledu nad neizkoriščenimi prostori, ki jih ima občina v lasti.
Darinka Kozinc (Zveza za Primorsko) bi lesno industrijo zagnala z biomasnim centrom v coni Meblo, ogrevalno infrastrukturo pa preobrazilo tako, da bi bilo mogoče ogrevanje na lesno biomaso.
Luka Manojlović (Lista Goriška.si) na Goriškem vidi veliko potencialov in možnosti. Zavzema se za širjenje informacijskih tehnologij, povezal pa bi tehniški šolski center z goriško univerzo.
Andrej Miška (SD) bi oživil cono Meblo, in sicer prek evropskega denarja, je pa poudaril, da slovenska zakonodaja ne omogoča ustanovitve sklada tveganega kapitala.
Miran Müllner (Lista Mirana Müllnerja) meni, da bi bilo v nekdanjo železniško remizo treba vložiti, čeprav je v zasebni lasti, obenem pa je treba je spodbujati javno-zasebno partnerstvo. Občina bi po njegovem mnenju morala sofinancirati podjetništvo in zaposlovanje težje zaposljivih. Je pa opozoril, da je komunalni prispevek zakonsko obvezen in se lahko le subvencionira.

Damjana Pavlica (SDS) bi se korupcije najprej lotila z večjo preglednostjo. Razpisi bi po njenem mnenju morali biti pregledni, pregledati pa bi bilo treba tudi razpise za nazaj. Na gospodarskem področju je kot težave izpostavila predvsem preveč birokracije.
Gregor Veličkov (Lista Gregorja Veličkova) je glede oživitve Lokev povedal, da se pojavljajo interesenti, ki bi vložili v "wellness center". Na občini za področje gospodarstva ne bi zaposloval svetovalcev, bi pa uvedel jasno verigo odgovornosti.
Univerza mora ostati, RCERO zamujena priložnost
Glede univerze v Novi Gorici so se sogovorniki strinjali, da ta mora ostati v mestu kljub težavam z zemljišči, izguba univerze pa je nesprejemljiva. Za to bo treba ponuditi ustrezno lokacijo za kampus. Omenjena je bila tudi možnost, da bi se univerza s kampusom preselila na podeželje novogoriške občine. Razen Arčona so si bili vsi kandidati enotni tudi v sklepu, da je trenutna občinska oblast naredila premalo za to, da bi se z univerzo uskladila.

Pri regionalnem odlagališču odpadkov (RCERO) je veliko kritik letelo na sedanje občinsko vodstvo, da je zapravilo možnost za 25 milijonov evrov iz evropskih skladov, zdaj pa je povsem neracionalno, da se smeti vozijo na Štajersko.
Pavlica je poudarila, da bi mogla biti komunala v lasti občine. Pri tem je Veličkov nasprotoval ideji, da bi novogoriška občina kupila zasebni delež v komunali, dokler ni ocenjena njegova vrednost. Arčon je odgovornost za to, da je projekt RCERO propadel, prevalil na državo, saj je ta že izdano okoljsko dovoljenje preklicala. Hkrati je zatrdil, da se kljub temu položnice ne bodo zvišale. Dolenc meni, da bi morali na center gledati kot na naložbo.
Harej je po drugi strani prepričan, da bi bil še en tak center v državi odveč, saj jih je že pet na vzhodu države in še eden v prestolnici. Tako on kot Kozinčeva sta opozorila, da količina ločenih odpadkov v občini upada. Ob tem pa je Harej še izpostavil, da bo treba po navodilih EU-ja sanirati še sedanje smetišče, kar bo dodaten strošek.
Napis naj prekrije narava
Znameniti napis na Sabotinu bi večina pustila, da ga prerase narava, če je točka razdora, konkretne dolgoročne rešitve za Laščakovo vilo pa nihče od kandidatov ni podal. Vsi menijo, da brez evropskega ali državnega denarja obnova ne bo izvedljiva.