Na Televiziji Slovenija so na prvem soočenju pred lokalnimi volitvami mnenja izmenjali kandidati za župana knežjega mesta.

Kako urediti poplavno varnost Savinje, ki v mokrih dneh spet grozi številnim gospodinjstvom?

Država je že po katastrofalni poplavi leta 1998 začela delati lokacijski načrt za suhe zadrževalnike v porečju Savinje, ki pa ga po 16 letih še vedno ni, je opozoril župan Celja Bojan Šrot. "Nočemo reševati naše poplavne varnosti na račun poslabšanja stanja pri sosedih," je zatrdil. "Če ne bo zgrajen suhi zadrževalnih pri Levcu, se bo poslabšala položaj pri Laščanih," je opozoril.

Da se je mestno jedra Celja rešilo že s protipoplavnimi ukrepi lokalnega značaja leta 2004, meni Stane Rozman (SD), tudi sam pa se pridružuje pozivom državi in meni, da bo treba narediti še suhe zadrževalnike. "S temi ukrepi smo reševali Celje, ampak poplavljali Laško in še naprej nizvodno. To je kruta resničnost, ampak je žal realnost," je priznal.

Da mora Mestna občina Celje prevzeti več pobude na tem poplavnem območju, da bi skupaj nastopili proti državi, je prepričan Miloš Rovšnik (SDS). Urban Golež (SMC) meni, da so ključna sredstva za sanacijo še vedno evropska, zato se zavzema za prijavljanje na posamezne projekte za pridobivanje denarja EU-ja. Aleš Metličar (GZS) pa je spomnil, da je poplavno območje Celja težava že 20, 30 let, dodaja, da se dela zdaj sicer izvajajo, a po njegovem mnenju prepočasi.

Uvodne besede
Šrot, ki se poteguje za peti mandat, je sicer v uvodu priznal, da mu je ostal pomemben projekt iz preteklega mandata - ureditev lokalnega prometa. Rozman meni, da je po osmih letih podžupanovanja zrel za županski izziv. Rovšnik je pojasnil, da je bil izbran med več kandidati stranke. Golež je pojasnil, da odločitev za kandidaturo zaradi osebnih razlogov ni bila lahka, razmišljal je celo o umiku. Aleš Metličar, znan kot "celjski vstajnik", je povedal, da so ga h kandidaturi spodbujali tudi drugi, češ, naj poskusi.

Cinkarna kot "sramota za Mestno občino Celje"
Trenutni župan Šrot pravi, da so stroške sanacije priglasili v stečajno maso in spomnil, da je zemljina onesnažena s težkimi kovinami, zatrdil pa je, da je bil projekt sanacije podeljen na razpisu. "Od leta 1990 si ne zatiskamo oči, saj je bila takrat narejena analiza zemlje glede vsebnosti težkih kovin," je zatrdil. Dodal je, da imajo v načrtu ponovno oživitev območja.

Rozman je prepričan, da je sanacija območja breme tudi države, ne le mesta Celje, zato pričakuje državno pomoč. Rovšnik je spomnil, da je sicer za to območje urbanistični načrt narejen že desetletje, sam pa bi poskušal pridobiti tudi vlagatelje iz tujine, vendar poudaril, da moramo najprej točno vedeti, kaj želimo tam graditi. "Ne le sanacija, treba si je postaviti višje cilje, saj je to zelo lepo zemljišče v Celju," je dejal. Metličar je jasno povedal, da je območje stare cinkarne "sramota za Mestno občino Celje", sam pa rešitev vidi v tem, da je treba območje najprej očistiti, nato pa območje preplastiti, da ne bi bilo škodljivih vplivov na ljudi, šele nato pa na novo graditi. Golež meni, da je treba najti dolgoročno rešitev, da se degradirana območja opredelijo in se občani obvestijo o morebitnih nevarnostih.

Kako privabiti turiste?
Kako knežje mesto postaviti na turistični zemljevid Slovenije? Rozman meni, da je treba dati poudarek zgodbi o Celjskih grofih, o Barbari Celjski, ki jih poznajo tudi v drugih državah. Rovšnik je prepričan, da je treba v Celju organizirati več prireditev mednarodnega značaja, tudi on se strinja, da bi bilo treba zgodovino Celja v zgodbah predstaviti svetu. "Forma je postavljena, potrebna je vsebina," meni Golež, ki je prepričan, da bi bilo treba središče mesta razvijati strateško. Šrot zatrjuje, da so veliko naredili na področju infrastrukture, prepričan pa je, da se potem vloga mestne občine konča - sam si želi npr. turističnih kmetij, kampa. Metličar pa je dejal: "Nalijmo si čistega vina - Celje je mrtvo!" Poudarja namreč, da znanih točk, kjer so se ljudje nekoč družili, ni več. Prepričan je, da morajo mestu najprej vrniti življenje, nato pa privabljati turiste.

O brezposelnosti
Golež priznava, da je v Celju zaznati upad gospodarske moči, in meni, da bo treba sprejeti določene ukrepe, kot je znižanje nadomestila za stavbno zemljišče, da bi privabili vlagatelje, Šrot pa si želi, da bi država ustvarila tako poslovno okolje, da bi pritegnila investitorje.

Metličar meni, da bi bila lahko rešitev oddaja občinskih prostorov in zemljišč po nizkih cenah, potrebujemo proizvodnjo in dodano vrednost, je prepričan. Rozman verjame, da občina sicer lahko ima določene vzvode, vendar pa so omejeni - npr. natečaj za podjetniško idejo. Rošnik je prepričan, da bi lahko veliko naredili s turisti, ki bi mesto obiskali vsaj za en dan, izpostavlja pa pomanjkanje prostorskega načrta, sam bi Celje favoriziral kot logistično središče. Golež priznava, da za mlade primanjkuje predvsem delovnih mest z višjo in visoko izobrazbo.

Na vprašanja so voditeljici Duški Lah odgovarjali županski kandidati:

Bojan Šrot, SLS

Stane Rozman, SD

Miloš Rovšnik, SDS

Urban Golež, SMC

Aleš Metličar, Gibanje Zedinjena Slovenija (GZS)

Celoten spored soočenj na programih RTV Slovenija VAM JE NA VOLJO TUKAJ.