Mestna občina Velenje je s 84 kvadratnimi kilometri površine na 83. mestu v državi. Po številu prebivalcev pa se uvršča na 8. mesto. Občina je z dobrimi 33.500 prebivalci med najgosteje naseljenimi v Sloveniji. Povprečna neto plača je znašala lani 1160 evrov, kar je 110 evrov manj od slovenske povprečne plače, po koeficientu razvitosti pa je občina upravičena do 70-odstotnega sofinanciranja naložb iz državnega proračuna.

Sorodna novica Velenje: Kdaj bi zaprli premogovnik in kako nadomestili vir ogrevanja ter delovna mesta?

V soočenju, ki sta ga vodili Duška Lah in Lea Vornšek Pejovnik, so svoje vizije prestrukturiranja Šaleške doline predstavljali dve kandidatki in štirje kandidati za župana, in sicer Lidija Šolinc iz državljanskega gibanja Resni.ca, Benjamin Strozak iz stranke Dobra država, aktualni župan Peter Dermol, ki kandida na predlog stranke SD in skupine volivcev, Milan Medved, ki ga predlaga skupina volivcev, Lidija Črnko iz Gibanja Svoboda in Jože Hribar, ki ga predlaga Naše Velenje.

Velenje zaznamuje energetika, od nje so odvisna delovna mesta, saj je na 1200 zaposlenih v tamkajšnjem premogovniku vezanih še približno 3000 delovnih mest. Po zapiranju premogovnika bodo tako nujno potrebna nova delovna mesta. Kje jih torej poiskati?

Jože Hribar meni, da razmere niso tako alarmantne, kot se to prikazuje v predvolilnem obdobju: "Trenutno delodajalci v Velenju iščejo okoli 3000 delavcev, ki jih ni, na zavodu za zaposlovanje jih je okoli 2000, tako da mi že trenutno potrebujemo okoli 2000 ljudi, ki bi delali." Bolj ga sicer skrbijo plače, ki bi po njegovem mnenju lahko bile višje, želi pa si tudi več služb za nedoločen čas. Pojasnil je, da je treba pustiti kapitalu, da ustvarja delovna mesta.

O zelenem prehodu, ki Velenje in celotno dolino čaka v prihodnjih letih in za kar bo v naslednjih petih letih na voljo najmanj 175 milijonov evrov, je Lidija Črnko dejala, da je treba poskrbeti, "da bomo to rešili čim ugodneje za vse prebivalce Šaleške doline". Spomnila je, da imajo na svoji strani vlado in ministre, ki so jim obljubili podporo. "Glede letnice se lahko pogovarjamo in kregamo in prepričujemo ... gre za bombončke. Mi smo že pokazali naravi, kakšen odnos smo imeli do nje, zdaj pa ne samo, da Evropa predpisuje pravila, tudi mi vidimo, da moramo poskrbeti sami zase. Ne gre za to, ali bomo postavili letnico '32, '33, '55 ali pa nikoli, začeti se moramo zavedati, da si danes začnemo prizadevati za to, da bomo nekoč boljše živeli," je povedala.

Milanu Medvedu očitajo, da je po tem, ko je moral oditi iz premogovnika, kjer je bil direktor, tega zapustil zadolženega, pravnomočno je bil obsojen zaradi oškodovanja, nakar je odškodnino, 130.000 evrov, plačala zavarovalnica, ker on ni imel premoženja. "To prikazujete na takšen način, slika pa je popolnoma drugačna, tudi v povezavi s to tožbo. V bistvu je bila to tožba, da sem storil nekaj v korist občine Velenje," je odgovoril na očitke Medved in dodal, da je videti, kot da bo zdaj kot kandidat za župana kaznovan, ker je naredil korist občini Velenje. "Med vsemi kandidati sem jaz edini, ki ima praktične izkušnje z ustanavljanjem novih delovnih mest," je zatrdil in pojasnil, da je bil v času njegovega vodenja premogovnika ustanovljen inkubator SAŠA, a ne z iluzijo, da bo v nekaj letih proizvedel nekaj tisoč delovnih mest, "ampak smo si postavili realne cilje".

Peter Dermol je namreč omenil 5000 novih delovnih mest v nekaj letih, 1000 naj bi jih prineslo farmacevtsko podjetje. "Ne da jih napovedujem. Mi jih želimo in moramo jih ustvariti, znotraj regije SAŠA. Gre za delovna mesta, ki so posredno ali neposredno povezana s premogovništvom, mi smo se resno lotili prestrukturiranja, ne glede na to, kakšna bo na koncu letnica izstopa iz premoga," je odgovoril in dodal, da prihaja na območje kar nekaj novih investitorjev, tudi omenjeno farmacevtsko podjetje. V prihodnjih dveh letih bo zgrajenih 10 novih obratov, je še napovedal in dodal: "Širili bomo poslovno cono Stara vas, naredili bomo prvo fazo poslovne cone Pesje, ustanovili industrijsko-tehnološki inkubator za mlade, prenovili staro elektrarno ..."

Benjamin Strozak pa meni, da so nova delovna mesta predvsem priložnost za mala podjetja. "V Velenju imamo več kot 2500 poslovnih subjektov, od tega jih je 1000 ali več samozaposlenih. Če kot občina omogočimo, da teh 1000 samozaposlenih zaposli samo po enega človeka, mislim, da smo že skoraj rešili problematiko premogovnika," je povedal in dodal, da je problematičnih približno 1200 delovnih mest, povezanih s premogovništvom. Pri tem pa je opomnil, da je zapiranje premogovnika dolgotrajen proces, pri katerem morajo sodelovati strokovnjaki. "To ni tako kot zapiranje trgovine, ko zapreš vrata in greš," je dejal in pojasnil, da bo v prvi fazi gotovo polovica delavcev ostala zaposlenih, preostale pa lahko prezaposlijo pri malih in srednje velikih podjetjih.

Lidija Šolinc verjame, da bo Velenje kljub zapiranju premogovnika ostalo mesto priložnosti. "Vidim ogromen potencial v preostalih industrijah, od predelovalne do lesne, pa tudi v gradbeništvu, kmetijstvu, zdravstvu, socialnem varstvu. Imamo nešteto stvari, kamor se bo dalo te ljudi prezaposliti," je prepričana. Tudi ona meni, da "teh ljudi ni toliko, le tisti, ki delajo v jami, okoli 900 ljudi". Poleg tega pa je ocenila, da bodo številni med postopkom zapiranja rudnika našli drugo priložnost, se upokojili ipd.

Dermol je ob tem opozoril, da se ne govori zgolj o rudarjih, ki so v premogovniku zaposleni zdaj, ampak da bodo ta delovna mesta trajno izginila iz okolja: "Številke 5000 si nisem izmislil jaz, take so ocene, sindikati menijo, da bi morale biti še višje, okoli 8000 delovnih mest." Dodal je še, da inkubator SAŠA res odlično deluje in da je od leta 2014, ko ga je odkupila občina, ustvaril 94 delovnih mest. Strozak je opozoril, da je nemogoče, da bi potrebovali 8000 novih delovnih mest, saj jih je na območju celotne občine 16.000, pri čemer jih okoli dva tisoč prihaja iz drugih krajev.

Zdravniki odhajajo v sosednje občine, direktor ZD-ja bi nove pripeljal iz tujine

V drugi temi so se kandidati osredotočili na zdravstvo. Čeprav je pomanjkanje družinskih zdravnikov realnost po vsej državi, je v Zdravstvenem domu Velenju to še posebej pereča tema. Zdravniki odhajajo v sosednje občine, velik je delež bolniških odsotnosti.

Strozak je ocenil, da gre za sistemsko napako, ki bi jo politika, vključno s stranko SD, lahko že odpravila. Meni, da gre za problematiko odnosov: "Če gre en zdravnik na delo v sosednjo občino, na primer v Mozirje ali Nazarje ... Težko me bo kdo prepričal, da ima tam boljše pogoje za delo."

Prepričan je, da je treba začeti težavo reševati na vrhu, torej pri direktorju zdravstvenega doma.

"To, da so odnosi slabi, se vidi," se strinja tudi aktualni župan Dermol. Razlogov za to pa je več, meni, gotovo je eden od njih tudi sistemski, je dejal. Kot župan se je v reševanje problematike vključil s prošnjo za dodelitev novih koncesij, dobili so štiri, odlok zanje je v pripravi in bo na mizi na prihodnji seji, je povedal. Sam je sicer podpornik koncesij, če z njimi zagotavljajo višjo stopnjo oskrbe občanom in občankam, je še pojasnil.

Medved meni, da sta za pogovor vedno potrebna dva, skrbi pa ga, da je med obiski krajevnih skupnosti slišal veliko očitkov, da zanje občina nima posluha: "Bojim se, da je tudi pri zdravstvu tako." Po njegovih navedbah je Dermol sam priznal, da se z direktorjem zdravstvenega doma ne more pogovoriti, zato ocenjuje, da je tudi z občinske strani premalo posluha za zdravstveni dom in to, kje bi mu lahko pomagali. Direktor zdravstvenega doma napoveduje, da bo pripeljal zdravnike iz ene od držav nekdanje Jugoslavije: "Če bi bil jaz župan, ne bi pustil, da gre sam, s svojim avtomobilom, ampak bi ga peljal jaz."

"Kje hodi direktor zdravstvenega doma v prostem času, ni stvar župana," pa o zamisli pravi Lidija Črnko. Kje pa bodo zdravniki stanovali? V Velenju ni dovolj stanovanj, ne za zdravnike ne za vse druge, je pojasnil Črnko in dodal, da se tudi zato ljudje izseljujejo. "Ne samo mladi, ki gredo v šole in se nikoli ne vrnejo, ampak tudi mlade družine, starejši in tudi zdravniki potrebujejo stanovanja. Ta je treba obvezno zgraditi," je prepričana. Poudarja pa, da morajo biti zgrajena po t. i. dunajski shemi, ki ni predraga oz. si jo lahko vsakdo privošči.

"Prvi pogoj je menjava direktorja," je na vprašanje, kako bi zdravnike zadržal v občini, odgovoril Jože Hribar in dodal: "To je nevzdržno. /.../ Ali bomo uredili razmere v zdravstvenem domu ali pa bomo povečali pokopališče."

Tudi Lidija Šolinc se je strinjala, da je stanje problematično in da bo nekaj treba storiti: "To, da zdravniki odhajajo v sosednje občine, on jih bo šel pa iskat v druge države ... tu je nekaj zelo narobe, to se ne sme dogajati."

Medved je dodal, da je vse skupaj zdaj težko reševati, saj je pri reševanju problematike "celoten proces zamujen", zdaj so po njegovi oceni potrebni "drastični ukrepi", da se stanje normalizira. Tudi Črnko meni, da je treba odnose rešiti takoj, ne čez en mesec ali prihodnje leto: "Vemo, kako bi se lahko rešili odnosi zdravnikov, vsaj teh, ki so ostali. Če ne, se bomo vsi vozili k zdravniku v druga, manjša mesta," je opozoril.

Medved meni tudi, da je težava v slabi organizaciji znotraj zdravstvenega doma. Dermol je dejal, da je to vprašanje strokovno in da lahko o njem presojajo le zdravstveni delavci. Zagotovil pa je, da občina omogoča pogoje za prihode tujih zdravnikov, namenjajo jim tudi službena stanovanja. V zadnjih nekaj letih jih je tako prišlo 36, šest jih je odšlo, še enkrat toliko pa se jih je upokojilo, je pojasnil. Strozak je opozoril, da se številke ne ujemajo in da direktor govori o primanjkljaju zdravnikov, župan pa o tem, da jih je prišlo veliko več. Dermol je odgovoril, da ima realne in natančne podatke o prihodih in odhodih v ZD-ju, po stopnji izobrazbe in specializacije, "s kakšnimi podatki je pa operiral direktor, mora pa on sam pojasniti". Hribar pa je poudaril, da je za nastali položaj "odgovoren direktor in nihče drug".

Na koncu pa so kandidati odgovarjali še na vprašanja občank in občanov.