Mestna občina Velenje leži v vzhodnem delu Šaleške doline, sestavljajo jo tri mestne četrti in 16 krajevnih skupnosti, po podatkih Sursa ima nekaj več kot 33.500 prebivalcev. Zaznamovana je z energetiko oziroma s Premogovnikom Velenje, na katerega naj bi bilo posredno in neposredno vezanih kar 5000 delovnih mest. Tudi zato so želje glede letnice zapiranja premogovnika zelo raznolike, večina kandidatov za župana si želi daljšega obratovanja od trenutno zastavljenega leta 2033. Energetska kriza, nezadosten odkop lignita in dražitve emisijskih kuponov pa so znova pretresli mnenja o časovnici in posledicah zaprtja premogovnika. Kdorkoli bo župan Velenja po tokratnih lokalnih volitvah, bo moral intenzivno vstopati v dialog z državno in evropsko politiko ter nemudoma zagristi v prestrukturiranje regije.

Za župana Mestne občine Velenje se poteguje šest kandidatov, njihovo vizijo razvoja mestne občine predstavljamo v vrstnem redu, kakršen bo na volilnem lističu. Lidija Šolinc, kandidatka gibanja Resni.ca, je samostojna podjetnica in koordinatorka prostovoljnih projektov. Benjamin Strozak je direktor podjetja Plastro, d. o. o., in je bil dvakrat že član mestnega sveta občine, kandidira s podporo stranke Dobra država. Med drugim je predsednik društva Starodobnikov Slovenije in potapljač reševalec. Trenutni župan Peter Dermol (SD) je mandat nastopil leta 2020 po tem, ko je bil po smrti dolgoletnega župana Bojana Kontiča izvoljen na nadomestnih volitvah. Leta 2013 je bil imenovan za direktorja Teša in bil leto kasneje odstavljen. Tudi Milan Medved, ki na volitvah kandidira s podporo volivcev, prihaja iz energetike, med leti 2007 in 2014 je bil namreč direktor Premogovnika Velenje, leta 2018 mu je celjsko sodišče dosodilo plačilo 130.000 evrov odškodnine zaradi spornega posla v času vodenja premogovnika. Lidija Črnko iz Gibanja Svoboda je kot skrbnica informacijskega sistema zaposlena v knjižnici Velenje, delala je tudi kot programerka, sicer pa je specialistka andragogike. Jože Hribar je trenutno mestni svetnik stranke Naše Velenje in se za župana poteguje drugič, prvič je kandidiral leta 2018.

Katera letnica zaprtja Premogovnika Velenje bi bila po vašem mnenju najbolj primerna in zakaj?

Lidija Šolinc: O letnici zaprtja v tem trenutku ni smotrno govoriti, kajti študije so zelo različne. Po pogovoru z delavci, ti znajo povedati največ, ker se vsakodnevno izpostavljajo različnim nevarnostim, ki prežijo na njih, so razmere v premogovniku zelo nevarne in terjajo resen razmislek. Na prvo mesto je treba postaviti varnost in če te ni, potem nimamo več o čem razmišljati.

Benjamin Strozak: Nisem za zapiranje premogovnika, dokler lahko strokovnjaki za premogovništvo zagotovijo, da je izkop premoga ekonomsko upravičen. Pred leti so nam zagotovili, da je premoga dovolj do leta 2055. Tako se je tudi planirala življenjska doba TEŠ 6.

Peter Dermol: Mestni svetniki so izrazili pričakovanje odobritve najzgodnejšega roka za prehod regije iz premogovništva v letu 2042, z možnostjo 5-letnega prehodnega obdobja, saj v krajšem obdobju zaradi zahtevnosti in obsežnosti del pri odpravi posledic rudarske dejavnosti pravičnega prehoda ni možno izvesti. Do takrat bi lahko imeli zagotovljen nadomestni toplotni vir, ustvarjenih pribl. 5000 novih nadomestnih delovnih mest in socialno/ekonomsko varnost vseh zaposlenih, ki so posredno oz. neposredno povezani s premogovništvom.

Milan Medved: Letnica prenehanja izkopavanja premoga v PV mora temeljiti na elektroenergetski strategiji Slovenije, v kateri mora biti opredeljen tudi začetek obratovanja JEK 2, ki je smiselna in potrebna naložba. V PV je na voljo še več kot 100 milijonov ton cenovno konkurenčnega premoga ustrezne kakovosti, kar zadošča za 20 do 30 let delovanja TEŠ. Bi pa morali čim prej sprejeti Zakon o postopnem zapiranju PV ter z njim določiti roke in finančne vire za posamezne zapiralne faze.

Lidija Črnko: Vlada RS je s sprejetjem nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij že sprejela odločitev, da bo Slovenija najpozneje do leta 2033 prenehala z rabo premoga. Tako je zasavski in savinjsko-šaleški regiji omogočen dostop do sredstev Sklada za pravičen prehod, kjer bo do leta 2027 na voljo več kot 248 milijonov evrov. V Gibanju Svoboda bomo ta prehod izpeljali v medgeneracijskem sodelovanju, z dialogom, razvoj pa usmerjali v trajnostne panoge in nova delovna mesta.

Jože Hribar: Ko bo zmanjkalo ali premoga, ali delavcev, ki bodo še želeli opravljati ta nevarni poklic, ki je vedno manj plačan in vedno manj spoštovan. Ampak niti župan, niti mestni svet nima vpliva, prav nobenega vpliva, na časovnico zapiranja. Namesto, da se vsi ukvarjajo, kdaj bodo rudnik zaprli, naj raje poskrbijo za boljšo varnost v premogovniku in dostojne plače rudarjev!

Na premogovnik naj bi bilo vezanih okoli 5000 delovnih mest, ki bodo po zaprtju izgubljena. Kako bi se v prihodnjih štirih letih lotili ustvarjanja novih delovnih mest?

Lidija Šolinc: Kar se tiče 5.000 delovnih mest, tukaj dodajam le to, da je zaposlitev samih rudarjev bistveno manjša od teh številk. Že to je dovolj vznemirljiv podatek. Službe, ki zunaj tega delujejo v tem okviru, se bo v Velenju dalo zaposliti znotraj energetskega sektorja, saj je TEŠ strateškega pomena. Poleg tega je v dolini ogromen potencial v predelavi odpadkov in surovin, lesni industriji, strojni industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, zdravstvu in socialnem varstvu.

Benjamin Strozak: Na premogovniku ne bo izgubljenih 5000 delovnih mest. Predvsem pa ne v naslednjih štirih letih. Seveda pa moramo pravočasno zagotoviti pogoje v okviru občine za prezaposlitev zaposlenih v
premogovniku. Ti pogoji pa so dobro in varno podjetniško okolje, cestna povezava, bivanjske pogoje in varnost v vseh pogledih.

Peter Dermol: Na občini smo že začeli z ustvarjanjem novih delovnih mest, komunalno smo opremili Poslovno cono Stara vas ter zemljišča namenili prvim 10 podjetjem. Za Šaleško dolino je na voljo 174 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, od tega bo 88 milijonov evrov namenjenih za razvoj gospodarstva in podporno okolje. Iz sklada bomo črpali sredstva širitev poslovnih con – PC Stara vas in PC Pesje; vzpostavitev industrijsko-tehnološkega parka; prenova Stare elektrarne v Center prihodnosti in preobrazba sistema daljinskega ogrevanja. Prav tako bomo še naprej nudili sistemsko podporo podjetjem. V Velenju bomo vzpostavili Center za pravičen prehod, ki bo nudil strokovno podporo pri realizaciji projektov poslovnih subjektov.

Milan Medved: V prihodnjih štirih letih je treba pripraviti natančno in izvedljivo strategijo gospodarske in celostne preobrazbe Velenja ter vzpostaviti pogoje za njeno izvedbo (prostorske, finančne, kadrovske …). Več tisoč kakovostnih in dolgoročnih delovnih mest ni mogoče zagotoviti čez noč, zato je res nujno čim prej dokončno opredeliti letnico prenehanja delovanja PV. Ko bo znana, bodo znane tudi dejanske potrebe po nadomestnih in novih delovnih mestih.

Lidija Črnko: Podpirali bomo prizadevanja Premogovnika Velenje v procesih prestrukturiranja matične družbe in povezanih družb v skupini. Prizadevali si bomo za čimprejšnje sprejetje Zakona o prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške regije, ki bo omogočil črpanje sredstev za naložbe in nova delovna mesta. V Velenju je na voljo 170.000 m2 površin za razvoj podjetništva, ki ga bomo izkoristili in komunalno opremili. Celovito bomo zaokrožili tudi turistično in kulturno ponudbo.

Jože Hribar: Teh 5000 delovnih mest je izmišljena številka dosedanjega župana in mestne uprave, da bi v javnosti povečali strah pred zaprtjem. Tudi premogovnik je ogromna birokratska tvorba, kjer je zaposlenih več v pisarnah kot v proizvodnji. Več imajo šefov kot delavcev. Tudi od tu izvirajo finančne težave. Nova delovna mesta? V Velenju je trenutno skoraj 500 prostih delovnih mest: v Gorenju, v Hisensu, v gostinstvu, v lesarstvu, kovinski industriji ... Delo je, ampak tistih 1000, ki jih je prijavljenih na zavodu, raje uživajo v socialni podpori, subvencionirani stanarini, v paketih Rdečega križa ... Nekateri pa še malo "podilajo" prepovedane substance, pa je krog sklenjen. V mestu kroži šala, da kako policija ne najde dilerjev drog, medtem ko jih vsak šolar najde takoj!

Kaj bi lahko nadomestilo Teš kot trenutni vir daljinskega ogrevanja v Velenju?

Lidija Šolinc: TEŠ je strateškega pomena za lokalno okolje, ki ga ne sme nič nadomestiti. Treba bo samo premisliti, kako bo TEŠ še naprej zagotavljal neodvisno in zanesljivo oskrbo tako električne kot tudi toplotne energije. Proučiti bo treba, kateri energent se bo v prihodnje uporabil za nadaljnje delovanje, pri čem bi se ohranila tudi delovna mesta. Med drugimi se v ideji dobro kaže tudi opcija sežiga odpadkov. Vsekakor bomo o tem vprašali prebivalce celotne doline v obliki referenduma. Pritisnili bomo tudi na državo, da sprejme zakon o nadomestilu škode lokalnem prebivalstvu, ki bi ga že zdaj morali imeti.

Benjamin Strozak: Na kratek rok je nemogoče ustrezno nadomestiti TEŠ kot vir daljinskega ogrevanja. V prihodnosti bomo pa morali razmišljati o prehodu na alternativne zelene vire individualnega ogrevanja in pa verjetno na toplarno.

Peter Dermol: Najprej je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje porabe toplotne energije; optimizirati obstoječi sistem, da zmanjšamo izgube ter preidemo na nizkotemperaturni režim, kar je nujno, da lahko v sistem vključujemo obnovljive vire toplote. Sledi postavitev novih postrojenj proizvodnje obnovljivih virov energije ter priključitev v sistem, ki bo stabilen, ekonomsko vzdržljiv ter prijazen do okolja. Cilj akcijskega načrta za preobrazbo daljinskega ogrevanja Šaleške doline je, da v naslednjih 4 letih zagotovi toplotni odjem iz obnovljivih virov energije za t.i. letni režim toplotne oskrbe. Hkrati načrt predvideva tudi postavitev postrojenja termične obdelave biomase, da bi zagotovili tudi odjem toplote v zimskem času. Akcijski načrt je v fazi usklajevanja z ministrstvi in z Evropsko komisijo, saj tako obsežnega projekta občina ne more financirati sama.

Milan Medved: Na sistem daljinskega ogrevanja iz TEŠ je vezana večina gospodinjskih, poslovnih in industrijskih odjemalcev Šaleške doline. Gre za velik in razvejan sistem, zato nadomestitev vira v celoti (npr. z OVE) na kratek rok ni mogoča. Naša naloga bo poiskati trajnostno rešitev, ki bo za vse odjemalce ekonomsko sprejemljiva, ki ne bo zmanjševala kakovosti in zanesljivosti sistema ter ne bo prinesla kakršnihkoli negativnih vplivov na okolje.

Lidija Črnko: Eden od ciljev našega programa je zelena preobrazba občine, ki jo bomo začeli z daljinskim ogrevanjem – s postopnim in koordiniranim prehodom na alternativne vire energije. Spodbujali bomo učinkovito rabo energije, povečanje deleža sončne energije in uporabo rekuperacijskih sistemov za ogrevanje in hlajenje. V večstanovanjskih objektih bomo spodbujali gradnjo skupnih sistemov ter skupnostnih sončnih elektrarn – s ciljem čim nižjih stroškov ogrevanja za prebivalke in prebivalce Velenja.

Jože Hribar: Toplarna, ki bo jo morali imeti že deset let, ne pa da se stalno mestna oblast prepira z elektrarno okoli cene. Sploh ima TEŠ v pogajanjih za ceno trenutno boljše izhodišče, ker vedo, da so razna odprta pisma jalovo početje nemočne občinske oblasti. Posebno trenutni župan, ki je odstavljeni direktor TEŠ-a, za njih ne predstavlja nobene avtoritete. Za TEŠ je samo delavec, ki so mu dali "knjižico".

Ali Velenje potrebuje nova stanovanja za mlade?

Lidija Šolinc: Moj odgovor je zagotovo pritrdilen, Velenje potrebuje nova stanovanja. V našem mestu vidimo težavo predvsem v priseljevanju in prijavah začasnih bivanj, za katere vemo, da so velikokrat zgolj formalna, ker nam jemljejo kapacitete, medtem ko naša mladina beži iz mesta. Ni dovolj, da ponudimo stanovanja zgolj petim posameznikom, kar je naredila trenutna oblast. Lahko bi se zgledovali po drugih občinah in bi vsem tem pomagali z bistveno višjimi subvencijami, tako pri plačilu samih prispevkov, kadar gre za novogradnje kot tudi pri pomoči v ugodnem kreditiranju. Kot zelo dobro rešitev se v več državah kažejo tako imenovane stanovanjske zadruge.

Benjamin Strozak: Seveda, mislim da vsako mesto potrebuje stanovanja za mlade.

Peter Dermol: Da. Zato bomo v 4 letih zgradili vsaj 400 novih stanovanj za vse generacije. Posebno pozornost bomo namenjali gradnji stanovanj za mlade in sprejemali ukrepe za lažje dostopnost. Doslej smo mladim za 50 odstotkov znižali komunalni prispevek, sofinanciramo stroške posojila za reševanje prvega stanovanjskega problema za nakup stanovanja, stanovanjske hiše ali gradnjo hiše, sprejet je tudi pravilnik o dodeljevanju stanovanj v najem mladim (dodelili smo 5 stanovanj).

Milan Medved: Velenje prav gotovo potrebuje nova stanovanja; ne le za mlade, ampak tudi za starejše, za invalide, za različne profile delovno aktivnih. Tudi na stanovanjskem področju se močno pozna manko premišljenega načrtovanja. Poleg potrebnih novogradenj in novih zazidalnih območij vidim precej možnosti za učinkovitejši izkoristek obstoječih zmogljivosti. Velenje je bilo nekoč vzor arhitekturno-urbanistične ureditve; mislim, da bi moralo biti spet in prepričan sem, da je lahko!

Lidija Črnko: Pospešili bomo gradnjo nujno potrebnih neprofitnih stanovanj za mlade posameznike in družine ter oskrbovanih stanovanj. Zagotovili bomo kakovostna, varna ter cenovno dostopna stanovanja, predvsem po principu zadružništva in najemne pogodbe neprofitnih stanovanj brez časovne omejitve. Ponovno bomo proučili projekt soseske Pošta-Paka. Novi objekti bodo grajeni iz naravnih in trajnostnih materialov, stanovanjska soseska pa bo namenjena predvsem mladim.

Jože Hribar: Odvisno, od kot mladina prihaja. Iz katere države. Ker trenutno stanje kaže na to, da šolana mladina odhaja v druge kraje ali v Avstrijo, kjer imajo boljše pogoje, tako za službo kot za stanovanje. V Velenju se trenutno občinska oblast že celo leto hvali, da je petim mladim družinam omogočila stanovanje. Če ne bi bil ta podatek žalosten, bi se človek temu še nasmejal. Ampak, da se iz mesta odseljuje šolan mlad kader, v prvi vrsti odgovarja vladajoči stranki SD. Ker je izobražena mladina grožnja za njihov obstoj. Zato pa imamo trenutno, kar imamo. Prebivalstvo se stara v mestu, stopnja izobrazbe tudi, ob tem pa seveda tudi višina plač. Socialistični raj se počasi podira. In upam, da je ljudem tega končno dovolj.