Župan mestne občine Velenje Peter Dermol končuje dveletni, in ne štiriletni mandat. Za župana je bil namreč izvoljen na nadomestnih volitvah oktobra 2020. Vodenje občine je kot podžupan prevzel že avgusta istega leta, potem ko je umrl dolgoletni župan Velenja Bojan Kontič. A Dermol si je v regiji, ki Sloveniji zagotavlja približno tretjino vse električne energije, že pred županskim mandatom nabral izkušenj na vodilnih položajih. Leta 2013 je postal celo direktor Teša, a so ga dobro leto pozneje z mesta razrešili.

Na upravljanje energetske infrastrukture v šaleški regiji gleda kritično. Želel bi si, da bi imeli več časa za prestrukturiranje, ustavitev kurjenja premoga z letom 2033 se mu zdi prehitra, sploh ker je regija zaradi postopnega krčenja vlaganj in izkopa v Premogovniku Velenje zdaj primorana uvažati indonezijski premog. Kot pravi, je za državo, ki je prek HSE-ja lastnica Teša in Premogovnika Velenje, šaleška regija "daleč od oči in daleč od srca". Kljub vsemu meni, da bi njeno prestrukturiranje lahko postalo zgodba o uspehu.

Vabljeni k branju intervjuja.

Ali imate informacije o tem, kakšno je stanje velenjskega lignita na deponiji Premogovnika Velenje? 14. septembra je Velenje in Šoštanj obiskal Robert Golob in dejal, da je teh zalog le še za dva tedna, ki sta pravkar minila.

Odgovor je sicer bolj v pristojnosti vodstva premogovnika, a stanje na deponiji je približno takšno, kot je bilo predstavljeno javnosti. Sicer pa v preteklih letih na sami deponiji premoga nikoli ni bilo kaj dosti več. Že kar nekaj let se namreč iz objektivnih ali subjektivnih razlogov v premogovnik ne vlaga toliko, da bi lahko zagotavljali zadostno in kakovostno oskrbo s premogom, na kar smo v Šaleški dolini v preteklosti velikokrat opozarjali.

Gre za širše družbeno vprašanje, za katero niso krivi le direktorji premogovnika. Zaradi gradnje šestega bloka v Termoelektrarni Šoštanj je bila Šaleška dolina v zadnjih letih pogosto na tapeti, posledice tega so se kazale tudi v energetskih družbah, na kar smo prav tako opozarjali. Šaleška energetika je danes še vedno zelo pomembna, na drugi strani pa je znotraj teh podjetij kar nekaj težav.

Zaradi pomanjkanja lignita je premier ob obisku napovedal kurjenje indonezijskega premoga v Tešu. Ali je ta že v fazi testiranja?

Indonezijski premog se v tem trenutku že testira. Upam, da bomo z rezultati testov javno seznanjeni. Naj povem, da v lokalni skupnosti uvoza premoga nikoli nismo podpirali in tudi danes ga ne. Zavedamo pa se, da smo v energetski krizi in da obstaja nevarnost, da bi kdor koli v Sloveniji ali v Šaleški dolini lahko ostal brez elektrike ali toplotne energije. Tega seveda nikomur ne privoščimo.

Da bi javnost seznanili z informacijami o premogu, ki prihaja v naše okolje, kaj se s premogom dogaja, koliko se skuri, kakšen je njegov ogljični odtis in vpliv na naše okolje, sem imenoval skupino za civilni nadzor. Ta bo aktivno spremljala uvoz tujega premoga, hkrati bo sproti obveščala javnost, kaj se na tem področju dogaja.

Zdi se, da je ne le vaša regija, temveč cela država stisnjena v kot in da ni druge izbire, kot je uvoz premoga. Ali ste seznanjeni s potekom testiranja indonezijskega premoga? Boste o rezultatih obveščeni?

Zagotovilo predsednika vlade je, da bodo energetske družbe aktivno sodelovale s civilnim nadzorom. V civilni nadzor sem kot vodjo imenoval tudi Franca Žerdina, dolgoletnega direktorja Premogovnika Velenje, ki področje zelo dobro pozna. Prav tako imam zagotovila energetskih družb, da bodo aktivno sodelovale s civilnim nadzorom. Ko bodo izsledki znani, bomo obvestili javnosti in medije.

Pred dvema letoma so svetniki Mestne občine Velenje zavrnili možnost uvoza indonezijskega premoga. Danes so razmere drugačne, a kakšni so bili takrat razlogi proti?

Razlogi proti indonezijskemu premogu so že vseskozi znani. Mi sicer sprejemamo to, da smo energetska lokacija in da smo Sloveniji pripravljeni zagotavljati tretjino električne energije ali celo več. A če smo iskreni, imamo z državo zelo slabe izkušnje. V tej dolini smo veliko dali, pri sanaciji okolja pa smo vedno ostali sami, aktivne pomoči države ni bilo. Tukaj smo ljudje občutljivi na premogovništvo. Živimo in dojemamo ga s posebnimi čustvi. Nikoli nismo hoteli ukinjati delovnih mest rudarjev in hkrati premoga uvažati od drugod. Pripravljeni smo opravljati to dejavnost, a z domačim znanjem in domačim kadrom. Ter z družbenim odnosom, da sproti vlagamo v okolje in da se posledice rudarjenja tudi sproti odpravljajo. To ustvarja neko dodano vrednost.

Dejali ste, da ste od države zapostavljeni. Ste se s premierjem Golobom srečali med njegovim obiskom v Velenju 14. septembra?

S predsednikom vlade sva imela zelo odkrit pogovor. Trajal je kar več kot uro. Odprla sva tudi te teme. Izmenjala sva si stališča, drug drugega sva razumela, lahko razumem tudi njegovo stališče. Z besedo sva se zavezala da bova aktivno sodelovala in da imamo v sklopu prestrukturiranja naše regije v skladu z načeli pravičnega prehoda pri predsedniku vlade podporo. Računam, da bomo izziv razvoja Šaleške doline in pravičnega prehoda skupaj s trenutno vlado uspešno premagovali tako, da bomo vsi zadovoljni. Država ima veliko od našega gospodarstva, mi pa potrebujemo predvsem družbeno in socialno varnost.

Na občini ste marca lani nasprotovali tudi sosežigu odpadkov v Tešu.

V Mestni občini Velenje smo sprejeli sklep, da v danih okoliščinah ne podpiramo sosežiga odpadkov, predvsem zato, ker nam načrtovalci projekta niso želeli razkriti podatkov oziroma se določeni podatki niso ujemali. Poleg civilne iniciative, ki je nasprotovala sosežigu, sem tudi sam imenoval posebno skupino, ki jo je vodila Andreja Katič. Pričakoval sem, da bo skupina pridobila potrebne podatke od Teša, Premogovnika in HSE-ja. A pisnih podatkov nikoli nismo dobili, prejeli smo le ustna zagotovila. Ta so seveda premalo, da se tovrsten projekt spusti v okolje, lahko bi imel zelo velike negativne posledice. Obenem bi bilo tako od mene kot od mestnega sveta zelo neodgovorno, če bi sprejemali odločitve, s katerimi bi lahko ogrožali zdravje in varnost naših občank in občanov.

A medtem ko je bila občina Šoštanj proti, smo mi pustili vrata odprta. Zavedamo se, da prihodnost zagotavljanja toplotne oskrbe v naši dolini brez termične obdelave katerega koli odpadka, ali je to biomasa ali kar koli drugega, ne bo mogoča. Zato smo se pripravljeni pogovarjati o odpadkih, kar sem povedal tudi ministru za okolje in prostor. Vrata so na naši strani odprta, a le če smo vključeni in lahko javnosti predstavimo tako pozitivne kot negativne učinke, ki jih takšen projekt prinaša.

Poleti je prišlo do stebrnega udara v Premogovniku Velenje. Ob nesreči ste se odzvali z izjavo, da se v varnostne sisteme v premogovniku v zadnjih letih ni vlagalo dovolj.

Jasno je, da se v zadnjih letih ni dovolj vlagalo v zanesljivo in jasno obratovanje premogovnika. A ne izključno po krivdi direktorjev gospodarskih družb … V javnosti je bilo velikokrat rečeno, da se premogovnik lahko zapre že jutri, da je Teš nerentabilen, da ga v Sloveniji ne potrebujemo. Posledica vsega tega in politike je, da se je začelo optimizirati stroške. Ko optimiziraš stroške, zmanjšuješ naložbe in poskušaš privarčevati tam, kjer je to mogoče. Ne morem reči, da so varčevali pri varnosti. A jama je danes vsekakor v drugačnem stanju kot pred desetimi leti, o čemer sem se tudi sam prepričal.

Na slabšem?

Na slabšem, da. Stebrni udari pa so se dogajali tudi, ko se je v jamo veliko vlagalo. Ta nevarnost obstaja tudi danes. Ne rečem, da gre za posledico premajhnega vlaganja, tveganja za takšne dogodke pa se vsekakor povečujejo. Tukaj moramo predvsem poskrbeti za naše rudarje, ki vsak dan delajo res globoko pod zemljo. Kdor je jamo izkusil, to ceni in spoštuje.

Premogovnik je takrat nasprotoval vaši izjavi … V kakšnem odnosu ste z vodstvom premogovnika?

Mi smo v dobrem, korektnem odnosu. Dejstvo pa je, da ima premogovnik nad seboj lastnike, ki niso iz Velenja, temveč sedijo v Ljubljani. Kot pravijo: daleč od oči, daleč od srca. Prva reakcija za mojo izjavo je bila spisana v smislu, da nimam prav. A vem, da je bila ta reakcija v skladu z navodili lastnika. Pozneje, ko so sami odprli diskusijo, so začeli priznavati, da se v preteklosti ni toliko vlagalo v sisteme, ki so nujno potrebni za zadostne količine izkopa. Danes se to kaže, kar je ugotovil tudi predsednik vlade, ko je bil pri nas na obisku. Potrdili so tezi, ki sem jo vseskozi zagovarjal. Tudi sam sem nekoč deloval v energetiki in vem, kaj se je dogajalo.

V letih med 2013 in 2014 ste bili direktor Teša. Pred tem pa ste bili v projektni skupini za gradnjo šestega bloka. Med načrtovanjem gradnje Teša 6 se ni omenjalo, da bi bilo lahko v Premogovniku Velenje premoga premalo. Bi danes o zgradnji Teša 6 razmišljali drugače?

Na srečo v tej projektni skupini, do imenovanja direktorja nisem imel velike in pomembne vloge. Danes sem seveda srečen, da je tako. Če bi me danes vprašali: novi blok v Tešu da ali ne? Znova bi odgovoril: Da. Danes se še enkrat več kaže, kako zelo pomemben energetski steber je. Drugo vprašanje je velikost bloka. Tu bi morali svoje povedati strokovnjaki … Pogosto je slišati, da je blok prevelik. Osebno se do tega nisem želel opredeljevati, ker v tistih trenutkih nisem sodeloval pri teh odločitvah. Blok 6 je izjemen okoljski prispevek naši lokalni skupnosti, po drugi strani pa Sloveniji zagotavlja energetsko zanesljivost.

Glede premoga – premoga je dovolj. O tem sem prepričan, in to so vseskozi trdili. Res pa je, da so se odkopne metode nekoliko spremenile. Nekoč so bila tri čela, danes sta dve, zdaj želijo znova zagnati tretji odkop. Sprejete so bile nekatere odločitve, na katere v Tešu takrat nismo imeli vpliva, vsaj jaz osebno ne. Zakaj je prišlo do takšnih odločitev, je vprašanje vsakokratnega direktorja Premogovnika Velenje. Na žalost so posledice takšne, kot so. A od zunaj je težko modrovati, čeprav vidiš in slišiš marsikaj … Če kaj poveš, pa je hitro kaj narobe oziroma si demantiran.

Na celjskem okrožnem sodišču poteka sojenje v zadevi Teš 6. Ga spremljate?

Na srečo ne spremljam tega sojenja, včasih kaj zasledim. Želim si, da se zgodba čim prej konča in umakne iz medijev, ker je v breme celotni Šaleški dolini in nam je že tako pustila veliko negativnih posledic.

Prejšnja vlada je za zaprtje Teša in premogovnika določila leto 2033. Se strinjate s to letnico?

Ne. Letnici 2033 smo javno že večkrat oporekali. Žal smo bili skupaj s premogovniškim sindikatom pri teh naporih osamljeni. Ne direktorji posameznih družb in ljudje z visoko avtoriteto iz te doline nas niso podprli, čeprav so v ozadju govorili, da imamo prav. Razen nas se ni izpostavil nihče. Ne govorim le o ohranitvi delovnih mest. Govorim tudi kot energetik. Prehranska industrija in energetika sta ključni komponenti, ki ju v Sloveniji potrebujemo za kakovostno in zanesljivo življenje. Prepričan sem, da Slovenija v tem trenutku še ni pripravljena, da bi bila samozadostna brez našega deleža energije. Tudi zaradi tega sem letnici 2033 oporekal. Po drugi strani pa v strategiji, ki je bila sprejeta pod prejšnjo vlado, ni bilo in še danes ni zagotovljene socialne varnosti za rudarje in vse, ki delujejo posredno ali neposredno na območju premogovnika.

Katera letnica bi bila sprejemljiva za vas?

Na seji smo zelo jasno sprejeli odločitev, da je pravšnja letnica 2042, da bomo imeli do takrat dovolj časa za preobrazbo. Ker posluha ni bilo, smo bili čez noč prisiljeni, da zeleno preobrazbo začnemo takoj. Največji izziv je zelena preobrazba daljinskega ogrevanja, gre za drugo največje omrežje daljinskega ogrevanja v Sloveniji. Celovito moramo nadomestiti toplotni vir, ki danes prihaja iz Teša. Zmanjšati izgube, prenoviti sistem na nizkotemperaturni režim. To je zelo zahteven proces. Poleg tega se bojimo, da bo umeščanje energetskih postrojenj v prostor zelo dolgotrajen proces. Predvsem zato potrebujemo dovolj časa za zeleno preobrazbo. Zadali smo si zelo jasen cilj, zato pričakujem, da se bomo do leta 2030 distancirali od premoga. In da bo država, tako kot je ustno obljubila, pisno žal ne, pomagala in bodo vsi ti postopki stekli čim hitreje, da do zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja pridemo do leta 2030. To je najnevarnejša točka v sklopu pravičnega prehoda.

Toda Teš je za emisijske kupone v letu 2020 odštel 68 milijonov evrov, za leto 2021 pa že 96 milijonov… Verjetno bo letnica 2033 ostala.

Mislim, da se bomo o letnici še pogovarjali. Predsedniku vlade sem povedal, da občina letnici ne želi oporekati. Čez pet let pa se bomo verjetno sestali, sedli za isto mizo in se glede na energetske razmere odločili. Kar pa se tiče cene kuponov in stekanja sredstev v podnebni sklad … To je naša rana, na katero država vedno znova posipa sol. V Šaleški dolini imamo vir onesnaževanja, zaradi katerega se v podnebni sklad steka na desetine milijone evrov. Do danes nismo nazaj v dolino prejeli niti enega samega evra za sanacijo npr. iskanja alternativnega vira za daljinsko ogrevanje, zelene projekte, ki so pripravljeni. Drugje pa so iz teh sredstev gradili kolesarske steze in podobno. To je naša bolečina in hkrati moja osebna zamera do države. S sredstvi podnebnega sklada smo sposobni narediti pravičen prehod brez dodatnih velikih vlaganj evropskih sredstev. Tu je potencialni sistemski vir financiranja, do katerega doslej žal nismo prišli.

A če pohitite z zelenim prehodom, bo mogoče počrpati okoli 250 milijonov evrov evropskih sredstev. Drži?

Drži. Sprejeli smo to dejstvo in se usmerili v samoprestrukturiranje z jasnim ciljem zagotoviti 5000 novih delovnih mest. Do leta 2027 pa 1000 novih delovnih mest in zaključiti prvo fazo daljinskega ogrevanja in zgraditi 400 stanovanj. Pripravili smo projekte, potrjevali območne načrte in tako v Velenju odigrali aktivno vlogo ter se povezali z Evropsko komisijo. Zato procesa tudi nismo zavirali.

Omenili ste, da je Teš za Velenje ključni vir ogrevanja. Kaj ga bo nadomestilo?

V prvi fazi je cilj, da postavimo sončne kolektorje s toplotnimi izmenjevalci skupaj s toplotno črpalko za večjo zanesljivost in varnost. Tako bi po mnenju strokovnjakov zadostili letnemu režimu toplotne oskrbe. Za hladnejše zimske dni je danes v načrtu postrojenje na biomaso, pri čemer sem zelo previden, kajti opažam, da velik del Slovenije prehaja na kurjenje biomase, in če ne bo država tega sistemsko uredila, obstajajo tveganja, da biomase ne bi bilo dovolj. V naslednjih mesecih bomo razmere skrbno preučevali. Omenjen načrt zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja smo že poslali ministrstvoma za infrastrukturo in gospodarstvo ter na Evropsko komisijo. Od vseh pričakujemo, da nam načrt potrdijo. Če ga ne bodo, ga bo treba prilagoditi.

V prestrukturiranju regije bo treba doseči preboj. Omenjali so se tudi sončni paneli na jezeru, plinska elektrarna … Vam je kateri od projektov ali katera od vizij posebej blizu?

Plinska elektrarna ne predstavlja brezogljične družbe, zato je osebno ne vidim dolgoročno, morda v vmesnem obdobju. Pri sončnih elektrarnah je zelo pomembno mesto njihove postavitve. V MO Velenj imamo zelo jasne načrte, kje želimo razvijati turizem in kje so industrijska območja. Predvsem pa imamo cilj, da bi čim več sonca izkoristili za toplotno oskrbo, kar bi pomenilo, da v hladnih dneh ogrevamo Šaleško dolino s pomočjo sonca. Me pa skrbi, da v šaleški energetiki ni dovolj razvojnih projektov, ki bi bili danes znani in prepoznani in bi jim lahko celotna skupnost sledila.

Če sem iskren, na relaciji lokalnih skupnosti in šaleške energetike pogrešam partnerstva, ki bi se razvila v razvojne projekte, na katerih bi temeljili. Danes nismo še ničesar konkretno udejanjili. Zelo me boli, da ni bil izveden projekt vpeljave vodika v javni prevoz. Načrt je bil, da bi naših šest brezplačnih avtobusov, ki jih poganja dizelsko gorivo, zamenjali za avtobuse na vodik. Občina je bila pripravljena investirati v avtobuse, s Tešem smo bili dogovorjeni, da postavi polnilnico na vodik. Čeprav smo kot mestna občina sami zagotovili več kot dva milijona evropskih sredstev, država projekta ni podprla, Teš ni postavil polnilnice in sredstva so propadla. Nad idejo vseeno še nismo obupali, in če ne bomo našli rešitve, bomo poiskali drugega partnerja.

Kot ugotavljate, je na premogovnik vezanih več tisoč delovnih mest.

Vsekakor. Naša ocena je okoli 5000, ocena premogovniškega sindikata celo na okoli 8000. Upoštevati moramo tudi posredna delovna mesta. Veliko podjetij je soodvisnih od premogovništva.

Kaj bo nadomestilo delovna mesta, izgubljena v premogovniku in Tešu?

V zadnjem letu smo glede delovnih mest naredili zelo veliko. Imamo novo poslovno cono Stara vas, v njej se že gradi šest proizvodnih objektov. Imamo mlado podjetje Malinca, ki je zraslo v našem okolju in je danes tržno tako močno, da lahko vlaga v svoj objekt in bo v kratkem začelo graditi. Veseli me tudi, da smo v naše okolje privabili tri nove investitorje. In sicer dve farmacevtski podjetji VonPharma in ErgoPharma, ki si nista v neposredni konkurenci. Računamo na več sto delovnih mest, v drugi fazi pa bi tu lahko stal nov logistični center za celotno regijo, ki bi dodatno zaposlil še nekaj dodatnih sto ljudi. Govorimo o delovnih mestih, ki so razpršena, od strojnikov, logistov, farmacevtov, kemikov … Dogovarjamo se tudi s podjetjem Tiki, ki je bilo nekoč velenjsko podjetje, zdaj pa ima švedskega lastnika in se ukvarja z razvojem zelenih tehnologij.

Želimo si, da bi hkrati šaleške energetske družbe poiskale projekte prihodnosti in bi del energetike ostal v našem okolju, kajti imamo dobre izobraževalne institucije in podporno okolje, ki to področje pokriva. Računamo, da bomo delovna mesta v prihodnje bolj razpršili in ne bomo več tako zelo odvisni bodisi od Gorenja bodisi od energetike. Z razpršitvijo delovnih mest bomo zmanjšali tveganja za socialne bombe, ki so se v preteklosti že dogajale.

Ali drži, da je v Velenju premalo stanovanj za mlade?

Pred letom in pol je bilo v Velenju prostih več kot 1000 stanovanj. Nato je Gorenje zaposlilo skoraj tisoč ljudi, zaposlovati je začel BSH in stanovanj je zmanjkalo. Z mladimi tvorimo dialog, čeprav se položaj na trgu lahko zelo hitro spremeni, smo se odločili za gradnjo 400 novih stanovanj v naslednjih petih letih.

Kako poteka gradnja tretje razvojne osi? So še kakšne težave z odkupi parcel, se s pritožbami oglašajo občani?

Odsek Velenje–Slovenj Gradec teče po terminskih načrtih. Odsek Gabrke je končan, tu smo se marsikaj naučili. Potrebnega je veliko koordiniranja, komunikacije z javnostjo, sprejemanja ukrepov, da gradnja preveč ne omejuje naših prebivalcev … Zdaj se približujeta začetka dveh večjih gradenj, najprej odsek v Škalah in nato gradnja obvoznice iz Škal proti Selu. To bosta dva največja posega v našem okolju. Večja težava je odsek Velenje–Šentrupert. Kolikor mi je znano, bo kmalu vložena prošnja za gradbeno dovoljenje. Seveda me skrbi, ker mu znajo znova oporekati nekatere okoljske organizacije, predvsem tiste, ki ne živijo v našem okolju, a jim zakonodaja to omogoča. Upam, da bo gradbeno dovoljenje potrjeno in bomo čim prej začeli graditi ta odsek.

Vi ste z izbrano traso zadovoljni?

Trase danes ne gre več spreminjati, z njo so se ukvarjali 15 let. Kar je sprejeto, je sprejeto. Brezpredmetno in škodljivo bi jo bilo spreminjati.

Zakaj ste se na občini odločili za vlaganja v številne kolesarske povezave znotraj mesta in s sosednjimi kraji?

V zadnjih letih smo uredili okoli 20 kilometrov kolesarskih povezav v mestnem središču. Hkrati smo zelo uspešni pri regionalnih kolesarskih povezavah, ki so sicer v domeni države, a smo približno 4 milijone evropskih sredstev namenili za izvedbo teh naložb. Gre za gradnjo treh kolesarskih povezav. Prva povezuje Velenje s koroško regijo, pričakujemo najlepšo in najbolj privlačno kolesarsko povezavo v Sloveniji, vredna je približno 15 milijonov evrov in končana naj bi bila konec leta 2023. V zaključni fazi je kolesarska povezava Velenje–Dobrna. Intenzivno se gradi kolesarska povezava Velenje–Zgornja Savinjska dolina. Čez leto dni bomo povezani z vsemi sosednjimi regijami. Občinska uprava si je res močno prizadevala, projekte je tako podprla tudi država.

Gre za naložbo v turistični razvoj občine?

Gre za dodatno ponudbo našim občankam in občanom, medtem smo začeli sistemsko razvijati turizem. Velenjsko plažo vsako leto obišče več kot 100.000 ljudi. V zadnjih dveh letih so turisti veliko povpraševali po izposoji koles in po možnih kolesarskih destinacijah. Kolesarske povezave so turistična popestritev, ki bo v naše okolje privabila še več ljudi.

Kako se obnese prireditveni prostor v parku Vista? Ali drži, da prireditvam lahko ponagaja veter, ki piha z jezera?

Park Vista ni namenjen izključno velikim koncertom, ampak je predvsem družabni prostor. Obiskan je izjemno dobro, v zadnjem letu je gostil več kot 20 dogodkov in več kot 44.000 obiskovalcev. Za prvo leto po koroni so to odlične številke.

Predvsem pri organizaciji koncertov je še nekaj pomanjkljivosti. V primeru slabega vremena je treba zaščititi zaodrje, kar smo odkrili po prvem koncertu, in to tudi popravili. Nekaj koncertov je že bilo izvedenih v dežju, med njim tudi koncert Dina Merlina, na katerem je uživalo 10.000 ljudi. Dokazali in pokazali smo, da je Vista odličen projekt, nekatere pomanjkljivosti pa bomo morali še odpraviti.

V Velenju imate kulturni dom, ki vam ga lahko zavida marsikatera občina. Kakšna je podpora kulturnim društvom v občini?

V koronskem času, ko je bilo veliko pritiskov na poslovanje mestne občine, smo dokazali, da nam nikoli ni bilo v interesu, da ne bi podpirali različnih kulturnikov, umetnikov, športnikov. Temu posvečamo izjemno veliko pozornosti in finančnih sredstev. V občini Velenje imamo več kot 300 tovrstnih društev. Pomagamo jim z brezplačnimi prostori, subvencioniranjem najemnin, pokrivanjem obratovalnih stroškov itd. Želim si, da bi umetniki in kulturniki imeli občutek svobode, da lahko tukaj ustvarjajo. Imamo odlične kulturnike, umetnike in športnike.

Danes je vse odvisno od Mestne občine Velenje. S prestrukturiranjem regije, z vpeljavo podjetij, ki bodo ustvarjala dodano vrednost ne le v Slovenskem, temveč v evropskem merilu, bodo največ pridobili prav umetnost, kultura in šport.