V Sloveniji imamo dve avtohtoni narodni skupnosti, italijansko in madžarsko. Obema so zagotovljene vse pravice iz ustave in veljavnih mednarodnih pogodb, in to ne glede na število pripadnikov teh skupnosti. Med drugim imata obe skupnosti pravico do izražanja narodne pripadnosti in pravico do uporabe svojega jezika in pisave, prav tako pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku, na območjih občin, v katerih živita, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.

Občine, kjer živita omenjeni narodni skupnosti, s statutom določijo neposredno zastopanost narodnih skupnosti v organih občine. Po zakonu o lokalnih volitvah imata v narodnostno mešanih občinah narodni skupnosti v občinskih svetih desetino skupnega števila članov občinskega sveta oziroma najmanj enega.

Največ, in sicer po tri predstavnike, ima italijanska narodna skupnost v občinskih svetih v Mestni občini Koper, kjer je vseh članov občinskega sveta 33, in v občini Piran, kjer imajo 25-članski občinski svet. V občini Izola ima italijanska narodna skupnost dva člana občinskega sveta, v ankaranski občini pa enega.

Predstavniki madžarske narodne skupnosti svoje predstavnike volijo v občinske svete v občinah Lendava, Dobrovnik, Šalovci, Moravske Toplice in Hodoš, pri čemer imajo po dva člana v občinskih svetih v občinah Lendava in Moravske Toplice, v preostalih pa po enega.

Kandidate za člane občinskih svetov, ki so predstavniki italijanske in madžarske narodne skupnosti v posameznih občinah, določijo volivci, ki so pripadniki teh narodnih skupnosti, s podpisi najmanj 15 volivcev. Člani občinskega sveta, ki so predstavniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti, so voljeni po večinskem volilnem sistemu.

Posebnosti v občini Dobrovnik

Izmed vseh omenjenih občin je posebnost Občina Dobrovnik, ki ima skupno nekaj več kot 1300 prebivalcev, od tega je več kot polovica pripadnikov madžarske narodnosti. In ker ji to omogoča 40. člen zakona o lokalni samoupravi, je občina v statutu določila, da se v 11-članski občinski svet izvoli po en predstavnik madžarske narodne skupnosti, Romov, ki se prav tako voli v tej občini, in tudi en predstavnik pripadnikov slovenskega naroda, kar je posebnost v slovenskem prostoru.

Za volitve predstavnika pripadnikov slovenskega naroda volilni imenik sestavi ministrstvo za notranje zadeve in na njem so tisti, ki imajo slovensko državljanstvo, brez tistih, ki imajo volilno pravico kot pripadniki Romov ali madžarske narodne skupnosti. Tudi zanje je pripravljen posebni volilni imenik, ki pa ga pripravijo v njunih skupnostih.

Volivce v tej občini tako na lokalnih volitvah čaka več volilnih skrinjic kot drugje. In sicer ena za župana, ena za "navadnega" občinskega svetnika in po ena za predstavnika madžarske narodne skupnosti, slovenskega naroda ter predstavnika Romov.

Hkrati je na voliščih še ena volilna skrinjica, kamor oddajo glasove volivci, ki volijo predstavnike v svet madžarske samoupravne narodne skupnosti v tej občini, saj te volitve praviloma potekajo hkrati z lokalnimi volitvami. Poleg vseh omenjenih volilnih skrinjic pa volivci na lokalnih volitvah oddajajo tudi glasove za člane svetov krajevnih skupnosti.