49-letni Bernard Memon na današnji vložitvi kandidature v Mariboru ni bil prisoten iz zdravstvenih razlogov. Bil je županski kandidat NSi-ja že na volitvah leta 2014, ko je prejel 1,52 odstotka glasov in zasedel deveto mesto med skupno 17 županskimi kandidati.

Je predsednik mestnega odbora NSi Maribor, leta 2020 pa je prevzel vodenje mariborskega zavoda za zaposlovanje. "Pozna delovanje občinske uprave in zna se povezovati, tudi z vladnimi strukturami, kar je pri takem delu potrebno," je v izjavi za medije dejal podpredsednik mestnega odbora stranke Zdravka Luketiča Luketič.

Izpostavil je še kandidatovo dosedanje povezovanje z "ljudmi na terenu" ter z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi. "Mislim, da je treba nadgraditi sedanje delovanje občine z boljšo, učinkovito in odprto komunikacijo, ki je dvosmerna. Celovito se morajo razvijati vsi deli Maribora in pomembna je medgeneracijska solidarnost, zato je treba v proračunu občine zagotoviti, da se v večji meri subvencionira pomoč na domu in vse podporne institucije za oskrbo starejših. Odprti moramo biti za mala in družinska podjetja ter za start upe, pred energetsko krizo pa so pomembna tudi okoljska vprašanja," je povedal.

Članica mestnega odbora NSi Karmen Tržan Kopecky, ki je tako kot Luketič med kandidati te stranke za mestni svet, je kot pomemben cilj kandidature Memona in njihove stranke dodala še "element človečnosti". "Gre za prijaznost do Mariborčanov in Mariborčank, ki včasih to pogrešajo," je dejala.

"Zelo veliko damo tudi na energetsko prenovo v smislu zelene agende EU-ja, ki za to tudi namenja denar. Premalo je bilo doslej pogovora o tem, da smo sredi energetske krize, zato si želimo več ozaveščanja ljudi, na primer v smeri ozelenitve fasad, okolju prijaznega prometa, skrbi za drevesa in zelenice ter podobno," je povedala

Lista mladih za župana Maribora predlaga Matica Matjašiča

Za župana Mestne občine Maribor se bo vnovič potegoval tudi Matic Matjašič, predsednik in trenutno edini predstavnik Liste mladih. Povezujemo v mariborskem mestnem svetu. S tem je 27-letnik, ki napoveduje "pomladitev Maribora na vseh področjih" že 12. najavljeni županski kandidat v Mariboru za tokratne lokalne volitve.

"Zagotovo bomo pomladili volilno kampanjo z najmlajšim županskim kandidatom in najmlajšo listo za mestni svet ter mestne četrti in krajevne skupnosti. Povprečna starost naših kandidatov je pod 30 let," je Matjašič povedal v izjavi za medije ob današnji vložitvi kandidature.

Omenjeno listo je takratni predsednik mariborskega mladinskega sveta Matjašič ustanovil tik pred lokalnimi volitvami leta 2018. Že takrat je kandidiral za župana in zbral 1,16 odstotka glasov, s čimer se je uvrstil na 12. mesto med skupno 18 kandidati.

Zadnja štiri leta je bil mestni svetnik in sprva tudi del koalicije župana Saše Arsenoviča, a je kmalu postal eden najglasnejših kritikov županove ekipe na sejah mestnega sveta.
Prepričan je, da Maribor potrebuje pomladitev politike. "Politika mora biti javna, jasna, dostopna vsem občanom, delovanje občine pa poenostavljeno in digitalizirano," je dejal. Poudaril je še nujna vlaganja v posodobitev infrastrukture na področju šol, vrtcev in športa.
"Športne površine morajo biti pri vsakem občanu," je dejal in napovedal tudi uvedbo sistemskega večletnega financiranja športnih društev. "Ustavili bi razprodajo občinskih stanovanj, pomladili fond in več stanovanj namenili mladim," je dodal.

Kljub mladosti jim po besedah Matjašiča ne manjka znanja in izkušenj. "V tem mandatu smo bili z zgolj enim mestnim svetnikom slišani na vsaki seji, aktivno smo vlagali pobude, vprašanja in dopolnitve. Bili smo edina svetniška skupina, ki je samostojno pripravila celovit občinski odlok, in do zadnjega smo brezkompromisno zagovarjali javnost dela mestne občine," je še povedal Matjašič.

Levica predlaga Vladimirja Šego

Stranka Levica kot kandidata za župana Mestne občine Maribor na prihajajočih volitvah vnovič predlaga Vladimirja Šego, ki je doslej zastopal njene barve v mariborskem mestnem svetu. Kot je dejal, se želi s svojo stranko posvečati predvsem socialnemu področju, reševanju stanovanjske problematike in "združevanju Maribora".

"Maribor ima zadnja leta res smolo z izborom županov. Tranzicije, kjer je Maribor utrpel daleč največ škode od vseh mest v Sloveniji, še ni uspešno prebrodil in že dolga leta imamo župane, ki razdvajajo. Namesto da bi delali v dobro mesta, delajo sami sebi spomenike," je Šega povedal v izjavi za medije na Trgu svobode.

Kultura, socialne zadeve in stanovanjska problematika so po njegovih besedah področja, "kjer ni dovolj, da samo odmeriš denar, ampak je treba prisluhniti ljudem in jih slišati". "Tega je bilo v Mariboru zadnja leta premalo. Vse preveč je bilo ali šerifovstva na eni ali na drugi strani nesposobnosti," je prepričan.

Med drugim je izpostavil pomembno vlogo nevladnih organizacij v kulturi. "Poskrbeli bi tudi, da bo v podjetjih in zavodih, ki jih je ustanovila občina, ničelna toleranca do prekarnega in najemniškega dela," je še povedal.

Podobno kot drugi kandidati tudi Šega poudarja nujnost razvoja infrastrukture v celotni občini, ne le središču mesta. "Maribor ni samo središče," je opozoril.

Vladimir Šega je predsednik Združenja svetov delavcev Slovenije in predstavnik sveta delavcev Dravskih elektrarn Maribor (DEM), od leta 2018 pa tudi eden od dveh predstavnikov Levice v 45-članskem mariborskem mestnem svetu.

Na volitvah pred štirimi leti je kot kandidat za župana zbral 1,5 odstotka glasov in se tako uvrstil na deseto mesto med skupno 18 županskimi kandidati.

V boj tudi Franc Kangler

Nekdanji župan, državni svetnik in državni sekretar Franc Kangler se znova podaja v bitko za položaj župana Mestne občine Maribor. Njegovo kandidaturo je danes, tik pred iztekom roka, vložila njegova Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije (NLS).

Nosilec liste kandidatov te stranke za mariborski mestni svet Stane Golob je v izjavi za medije ob vložitvi Kanglerjeve kandidature povedal, da so Kanglerja le s težavo prepričali, da ponovno kandidira. "A smo vztrajali, saj je to edini človek v Mariboru v tem trenutku, ki si zasluži ponovno izvolitev za župana Maribora," je dejal.

O tem po njegovih besedah pričajo Kanglerjevi dosedanji rezultati, med katerimi je naštel postavitev nove vzpenjače ter izgradnjo zavetišča za živali in novega lutkovnega gledališča. Kot je dejal, so vse to rezultati, ki jih je Kangler pokazal v preteklosti, zato menijo, da je edini pravi mož, ki bo uspel Maribor pripeljati naprej.

Predsednik mestnega odbora NLS Milan Mikl je napovedal, da bodo v prihodnjih štirih letih nadaljevali z zastavljenimi projekti. "Verjamemo, da lahko naredimo še več, tako na področju kulture kot infrastrukture. Dali bomo večji poudarek mestnim četrtim in krajevnim skupnostim, pri cestah je še veliko za postoriti," je naštel.

Spomnil je, da ima Kanglerjeva ekipa dolgoletne izkušnje, saj je že vrsto let prisotna v mariborskem mestnem svetu. "Tudi tokrat smo v mestnem svetu pokazali, da znamo biti konstruktivna opozicija. Nikoli nismo nagajali, ampak smo vedno podprli razvojne projekte. Tako gremo v te volitve z res lahkim nahrbtnikom in ponosom, nimamo si popolnoma nič očitati," je še povedal Mikl, Kangler sam pa se vložitve kandidature zaradi drugih obveznosti ni udeležil.

Župan Mestne občine Maribor je bil od novembra 2006 do konca leta 2012, ko je bil po uličnih protestih v mestu prisiljen odstopiti s položaja. Na volitvah, ki so sledile, je znova kandidiral, a ga je leta 2014 premagal Andrej Fištravec, leta 2018 pa Saša Arsenovič. Nazadnje je Kangler v drugem krogu zbral 42 odstotkov glasov.

V zadnji vladi Janeza Janše je bil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, njegova Lista Franca Kanglerja – NLS – pa ima trenutno deset sedežev v 45-članskem mariborskem mestnem svetu.

Miha Recek na prvo mesto postavlja ceste

Kandidat SLS in Naše dežele za župana Mestne občine Maribor je trenutni samostojni mestni svetnik Miha Recek. Na prvo mesto postavlja ureditev cest, izgradnjo manjkajoče kanalizacije in vodovoda ter razvoj vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti. V primeru izvolitve napoveduje letno več milijonov evrov vlaganj v ceste.

Za kandidaturo za župana se je, kot je dejal v današnji predstavitvi kandidature na Trgu generala Maistra, odločil, ker želi nadaljevati svoje dosedanje delo, ki ga je začel v mestnem svetu. "Bil sem verjetno edina prava opozicija v mestnem svetu. Prisluhnil sem vsem občankam in občanom, njihovim problemom in jih dajal s pobudami in vprašanji na mestni svet," je povedal.

Dodal je, da se je vedno zavzemal za izboljšave na področju cestne, kanalizacijske in vodovodne infrastrukture. "Tukaj vidim največji problem v tej mestni občini. Predvsem ceste so poglavitna stvar, ki jo želim spremeniti. Obenem 5000 ljudi še vedno nima pitne vode, kanalizacija je v obupnem stanju," je naštel Recek.

"V center mesta se je vložilo neverjetnih 100 milijonov evrov, medtem ko so bile ostale mestne četrti in krajevne skupnosti v podrejenem položaju," je poudaril.

Po njegovih besedah so nujno potrebna vlaganja tudi v šole, vrtce in obnovljive vire energije. "Nesprejemljivo je, da za te zadeve zmanjka denarja, imamo pa denar za nakup gostiln, fontan, zemljišč, novo brv, ki so skrajno neprimerni projekti, ki nimajo dodane vrednosti v občini," je še povedal. "V mojem mandatu se bo vložilo med 15 in 20 milijonov evrov v ceste, v enem proračunskem obdobju torej med pet in šest milijonov evrov," je obljubil.

Nekdanji član liste prejšnjega župana Andreja Fištravca se je po razpadu te skupine na kratko pridružil Listi kolesarjev in pešcev, zatem pa začel v mestnem svetu delovati samostojno. Pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami je postal član stranke Naša dežela Aleksandre Pivec.
Omenjena stranka ob podpori SLS na prihajajočih lokalnih volitvah ponuja tudi kandidate za mestni svet, med katerimi je nekdanji direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač.

15 kandidatov

Za položaj mariborskega župana se bo na volitvah 20. novembra potegovalo skupno 15 kandidatov. Poleg aktualnega župana Saše Arsenoviča, ki kandidira s podpisi podpore, so to še Nina Beyokol (Piratska stranka), Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti), Vojko Flis (Gibanje Svoboda), Franc Jesenek (Stranka slovenskega naroda), Igor Jurišič (Stranka mladih-Zeleni Evrope), Dejan Kaloh (SDS), Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika), Boštjan Klun (SD), Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev).