V Umanoteri so tako pripravili oceno predvolilnih programov, v kateri ugotavljajo, da je varstvo naravnega okolja glavna prioriteta le ene stranke (Vesna). "Dve stranki varstvo okolja izpostavljata kot eno izmed večjih prioritet (Levica, Piratska stranka), nekatere to nalogo postavljajo proti gospodarskim prioritetam (Gibanje Svoboda, LMŠ, SD), preostale pa tega problema v večini ne naslavljajo (NSi, SAB, SDS). Analiza Umanotere kaže, da politične stranke svojo odgovornost do naravnega okolja prevzemajo v zelo različni, povečini nezadostni meri. Medtem ko narava ne more glasovati, mi lahko," so zapisali v Umanoteri.
Umanotera sicer ugotavlja, da se v programih strank odraža načelen odnos brez konkretnih zavez, saj "večina strank podpira mednarodne in nacionalne podnebne cilje, se zavezuje strateškim dokumentom, kot je npr. Nacionalni energetsko podnebni načrt, in podpira obnovljive vire energije. Toda v konkretnih kratkoročnih načrtih so razlike med programi velike. Vse stranke so načeloma za sončno energijo, a le nekatere jo postavljajo pred druge vire energije in predlagajo posebne podporne ukrepe (Gibanje Svoboda, Levica)."
Negativne posledice odsotnosti izdelanih politik in njihove implementacije, kot opominjajo, se jasno kažejo na primeru gradnje sončnih elektrarn v Sloveniji, kjer število novih sončnih elektrarn izrazito niha in je vezano na zakonodajne spremembe in slabo izvedbo politik.
V programih strank, četudi samo na splošni ali deklarativni ravni, sta po mnenju Umanotere slabo zastopana učinkovita raba energije in prilagajanje na podnebne spremembe. V Umanoteri menijo, da bi morale te vsebine imeti bistveno večjo vlogo v programih strank.
"V nasprotju s splošno pozitivnim odnosom do sončne energije je med strankami močna polarizacija glede novih hidroelektrarn na srednji Savi. Medtem ko so konservativne in liberalne stranke gradnji hidroelektrarn naklonjene (LMŠ, NSi, SAB, SDS), so leve stranke (Levica, Pirati, Vesna) odločno proti tem projektom, kar je tudi skladno s pomisleki strokovne javnosti glede vplivov teh projektov na naravo," so še navedli v Umanoteri in poudarili, da iskrenost strank glede varstva okolja postane še posebej jasna pri ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti.
Nekatere stranke načrtujejo krepitev zavarovanih območij in usmeritev gradnje obnovljivih virov "zunaj zaščitenih območij Nature 2000" (Vesna), druge pa želijo omogočiti njihov razvoj "tudi na naravovarstvenih območjih (Natura 2000)(NSi)".
Različne vizije upravljanja gozdov
Pri gospodarjenju z gozdovi pa se po mnenju Umanotere nekatere stranke osredinjajo na "še vedno premalo izkoriščen gospodarski potencial" (SDS), oziroma ugotavljajo, da "mora biti gospodarno upravljanje gozdov ključni cilj" (NSi).
"Druge stranke presegajo poslovno funkcijo gozdov in se zavzemajo za "trajnostno, sonaravno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi" (Gibanje Svoboda), oziroma poudarjajo, da so gozdovi "ključnega pomena za ohranjanje ekosistemov in biodiverzitete" (Vesna). V tem duhu se predlaga vzpostavitev novih gozdnih rezervatov (Gibanje Svoboda, Pirati) in zavarovanih območij (Vesna)," so še navedli.
"Pri analizi volilnih programov preseneča, da stranke, ki poudarjajo konservativne vrednote, očitno ne dajejo prednosti ohranjanju narave in krajine, kaj šele izboljšanju stanja našega naravnega okolja. Glede na deklarirane vrednote teh strank bi pričakovali obljube o varstvu "slovenske grude in podeželja", a so stranke očitno bolj naklonjene infrastrukturnim projektom, ki to isto "domačo grudo" trajno uničujejo ter kazijo podeželje," med drugim ugotavlja Andrej Gnezda iz Umanotere.
V Umanoteri še opozarjajo, da le redke stranke predlagajo konkretne ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka (NSi, SD, Vesna), ki pa niso vsi prepričljivi in lahko celo vodijo v poslabšanje stanja. Čeprav so stroški za ogrevanje in elektriko v zadnjem letu strmo narasli, je energetska revščina zelo slabo zastopana v programih strank, saj jo omenja zgolj pet strank (Gibanje Svoboda, Levica, Pirati, SD, Vesna).
Nizke ocene za koalicijske stranke
Odzivanje političnih strank na podnebno krizo so v obsežni in podrobni analizi volilnih programov in njihove verodostojnosti ocenili tudi Mladi za podnebno pravičnost.
"Ocenjevali smo stranke, ki se bodo prebile v parlament ali so blizu tega. Plus dve stranki, ki imata v programu visoko rangirano socialno in okoljsko pravičnost, Vesna in Piratska stranka," je oddaji Vroči Mikrofon na Radiu Slovenija pojasnil Miha Mikelj iz Mladih za podnebno pravičnost.
Mikelj je tudi pojasnil, da so preverjali, kako politične stranke naslavljalo njihove zahteve z 8 področij (koordinacija, energetika, promet, delo in sociala, finance in gospodarstvo, mednarodni odnosi, kmetijstvo, biodiverziteta), in pogledali programe strank in kako obravnavajo te tematike.
Stranke so ocenjevali z ocenami od 1 do 5, in sicer po dveh parametrih, volilnem programu in kredibilnosti.
Odlično oceno (4,6) si je prislužila le Levica, ki je po mnenju mladih "ena izmed redkih strank pri nas, ki razumejo resnost podnebne in biodiverzitetne krize". Sledili so Pirati s 4,2, nato pa stranke Vesna (3,8), Svoboda (3,7) ter SD (3,6). Stranka LMŠ si je prislužila oceno 3, SAB pa 2,2. Proti dnu lestvice se zvrstijo NSi (1,5), SDS (1,1) ter Povežimo Slovenijo (1,1).
"Stranke, ki so prejele negativno oceno, niso sposobne oz. ne želijo voditi države za blaginjo ljudi in narave. Pozivamo jih, da to odgovornost prepustijo strankam, ki so bolj kompetentne, ki razumejo razsežnost podnebne in širše okoljske krize in ki to krizo naslavljajo s sistemskimi ukrepi na podnebno pravičen način," so med drugim pojasnili Mladi za podnebno pravičnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje