Zadnjič pred volitvami so se na 1. programu TV Slovenija soočili predstavniki zunajparlamentarnih strank, in sicer na temo okolja, podnebnih sprememb, energetike in gospodarstva. Soočanja so se udeležili Gregor Kos Gibanje zdrava družba, Zoran Stevanovič Resnica, Bernard Brčič Domovinska liga, Petra Kovačec Piratska stranka, Esmeralda Vidmar lista Za ljudstvo Slovenije in Uroš Macerl Vesna. Soočenje je vodil Jan Novak.

Prva tema: Teš 6

Voditelj je soočenje začel z gradnjo 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj, podražitvami, nepravilnostmi in načrtovanim zapiranjem.

Vidmarjeva (Za ljudstvo Slovenije) v Tešu 6 vidi kot eklatanten primer korupcije, "ki prežema vse pore družbe". Naslednja vlada bo morala ugrizniti v kislo jabolko in problem rešiti, je napovedala. Kako? Najprej je treba vprašati ljudi, predvsem lokalne.

Kako prestrukturirati regijo? Vprašala bi lokalce, kaj želijo početi.

Brščič (DOM) je ocenil, da Teš 6 "kot tak" ni zgrešen projekt, ima pa probleme. Je premočan s 600 megavati, moral bi šteti 400 megavatov; naložba je bila predraga zaradi korupcije, je naštel. In v rdečih številkah je zato, ker mora plačevati emisijske kupone, ki so vse dražji, je poudaril. A vseeno tovrstno elektrarno potrebujemo za stabilnost delovanja energetskega sistema. Projekt bi ohranil odprt do leta 2043, rudnik pa, dokler je na voljo lignit; zatem bi uvažal premog iz tujine.

Kos (Zdrava družba) Teš 6 vidi kot primer "dogovorne Slovenije", kjer noben razpis ni objavljen, če ni izvajalec že vnaprej izbran. O prihodnosti Teša 6 naj odloča stroka.

Kako bi prestrukturiral regijo? Z nacionalno rento, ki bi jo lahko uvedli že 10 let nazaj, je dodal.

Stevanović (Resni.ca) je spomnil, da Teš 6 ni prvi korupcijski projekt, imeli smo jih veliko in naslednji bo po njegovih besedah Nek 2. Resni.ca je sicer proti zaprtju Teša 6 in rudnika, ker bo izgubljenih veliko delovnih mest. Zavzema se za odplačilo škode lokalcem in lokalnemu okolju, napoveduje sprejem tozadevnega zakona.

Kovačec (Piratska stranka) opozarja, da je bila politična odgovornost za Teš 6 dokazana Pahorju, Janši in Vizjaku; in se sprašuje, zakaj so ti še na oblasti. Teš 6 sicer vidi kot v osnovi dobro idejo. Rešitev problema? Ko se zgradi Nek 2, se Teš 6 predela na plin in uvede kot rezervo.

Kako prestrukturirati regijo? Jasnega odgovora nima, je poudarila. To mora poiskati stroka v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.

Macerl (Vesna) je spomnil, da so okoljske organizacije že vnaprej opozarjale na probleme Teša 6, ki so se nato uresničili, pa jih še danes nihče ne posluša. V Vesni se zavzemajo za zaprtje Teša 6 in nadoknadbo kapacitet z obnovljivimi viri energije. Te obnovljive vire pa naj postavljajo nekdanji zaposleni iz Teša.

Macerl je lokalce pozval, naj se ne bojijo sprememb, ker bo po zaprtju Teša 6 prihodnost lepša.

Druga tema: Energetski vavčerji, oprostitev plačevanja omrežnine in naklonjenost izgradnji drugega bloka Neka

Glede podražitve energentov in trimesečne oprostitve plačevanja omrežnine, ki jo je uvedla vlada, je Brščič iz Domovinske lige odločitev o energetskih vavčerjih označil za demagoško. Prav tako je bila odločitev za ukinitev omrežnine po njegovem mnenju katastrofalna, saj Slovenija potrebuje vlaganja v distribucijsko omrežje, meni Brščič.

V DOM-u obenem menijo, da je treba o Neku 2 odločiti čim prej, izgradnjo podpirajo. Kot primer je navedel Francijo, ki 70 odstotkov elektrike črpa iz jedrskih elektrarn. Tehnologijo v Sloveniji dobro poznamo, poslovanje je dobro. Nasprotuje pa solastništvu Neka 2 s Hrvaško.

Kos iz Gibanja zdrava družba je dejal, da smo izpostavljeni energetski draginji zaradi napačnih političnih odločitev v preteklosti. Težav pa ne moremo rešiti s "političnimi bombončki".

Glede Neka 2 je Kos dejal, da o izgradnji ne bi smeli odločati politiki, temveč ljudstvo na referendumu, zato se glede podpore ni želel izreči.

Da gre za predvolilne "bombončke" se je strinjal tudi Stevanovič iz Resni.ce, na račun katerih se bo zadolžilo naslednje generacije. Državne intervencije so ostanek prejšnjega sistema, je dejal in dodal, da Resni.ca predlaga, da se obdavči le neto cena energenta in plača omrežnina, s čimer bi se cena elektrike znižala za 30 odstotkov.

Resnic.a je proti izgradnji drugega bloka Neka, ker je nameščen na potresnem območju. V stranki pa obenem predlagajo uporabo elementa tori, ki naj bi bil manj nevaren od urana.

Kovačec, Piratska stranka, meni, da bi vlada morala regulirati cene energentov. Vavčerji niso bili primerno razdeljeni med ljudi, marsikdo, ki bi ga potreboval, je ostal brez. Dodala je, da bodo cene energentov še naraščale, zato bi morala Slovenija biti bolj energetsko samooskrbna.

Posledično Piratska stranka zagovarja izgradnjo Neka 2. Jedrska energija je po mnenju Kovačec varna, konkurenčna in zanesljiva.

Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) meni, da so vavčerji in oprostitev omrežnine, ki jih je uvedla trenutna vlada, diletantski ukrepi, ki bodo le še poslabšali nastalo situacijo.

Glede izgradnje Neka 2 je Vidmar dejala, da bi bilo treba najprej izvesti neodvisno znanstveno študijo o primernosti izgradnje drugega bloka in izsledke predstaviti državljanom in nato izvesti referendum.

Macerl iz Vesne je dejal, da dokler bomo kupovali plin, nafto in uran, doma pa bodo sončna, vetrna in geotermalna energija ostajale neizkoriščene, Slovenija ne bo samooskrbna. Namesto vavčerjev bi morali investirati v obnovljive vire ter v varčevanje z energijo z energetsko sanacijo stavb itd.

Macerl je poudaril, da je možno obratovanje Neka podaljšati še za 30 let, zato ne potrebujemo drugega bloka. Elektriko iz Teša pa bi morali nadomestiti z OVE. V vmesnem obdobju pa bi morali odpreti razpravo o morebitni izgradnji drugega bloka ali uvajanju novih tehnologij. Opozoril je tudi na zelo visoko ceno izgradnje Neka 2 in skladiščenja odpadkov.

Kupovati ruski plin, nafto ali ne?

Zaradi vojne v Ukrajini se pojavljajo težave z energijo. Kupovati ruski plin ali ne, povečati energetsko samooskrbnost ali ne?

Macerl (Vesna) je proti vsem oblikam odvisnosti od tuje energije. Če zamenjamo ruski plin na alžirski, smo samo zamenjali vir odvisnosti, je zatrdil. Imamo sončno svetlobo, imamo veliko biomase, geotermalno energijo. Zaposlimo domače znanje, da to razvija in postavlja, je pozval.

Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) je poudarila, da je teologinja, zato je za strokovno mnenje vprašala Eles. Navedla je, da naš energetski sistem ni pripravljen na prehod na obnovljive vire energije, zato je prehod trenutno nemogoč. Je za nadgradnjo energetskega sistema.

Brščič (DOM) je tudi nezadovoljen z odvisnostjo od tujih virov energije, zato je denimo proti zaprtju Teša 6 in za gradnjo drugega bloka krške jedrske elektrarne.

Kos (Zdrava družba) je prepričan, da so nas energetskim težavam izpostavile poteze aktualne vlade. Kot rešitev dolgoročno vidi lesno biomaso, geotermalno energijo, projekt fuzijske energije ITER.

Stevanović (Resni.ca) je dejal, da če bi bila njegova stranka na oblasti, bi se do vojne v Ukrajini ne bi opredelili, ostali bi nevtralni in suverenistični. To bi nas po njegovih besedah obranilo energetskih težav. Sicer pa se zavzema tudi za alternativne vire energije, pa za jedrsko energijo iz reaktorjev na torij.

Kovačec (Piratska stranka) je dejala, da je najbolj elegantna rešitev jedrska energija. Tako bomo poskrbeli za samooskrbo. Dolgoročno pa lahko preidemo na obnovljive vire, je dodala.

Podnebne spremembe in zeleni prehod

Kako razumete podnebne spremembe in kakšen bi moral biti zeleni prehod?

Kos iz Gibanja zdrava družba je poudaril, da naj bi bilo za financiranje podnebnega prehoda v Sloveniji potrebnih 28 milijard evrov do leta 2030. Manjka nam med 8 do 9 milijard na 40 milijard dolga, je dejal. "Trditev, da je zeleni prehod nujen, ne drži, drži pa, da je nujna manjša poraba in sonaravni razvoj." V gibanju stavijo na les, konopljo in lan.

Stevanovič iz Resni.ce je dejal, da so podnebne spremembe tu, hkrati nas je na planetu vedno več in vedno več porabimo. Ljudi je treba ozavestiti, da moramo manj trošiti, s to vzgojo bi morali začeti že v šoli, da bi vzgojili generacije, ki bi skrbele za okolje.

Brščič iz Domovinske lige je prepričan, da podnebne spremembe niso takšen problem, kot jih prikazuje zeleni lobi. Podnebne spremembe so po njegovem mnenju prevara in politični interes "zelenih fašistov". Dodal je še, da se ljudi zavaja s podatki, da v Sloveniji obstaja velik potencial vetrne energije.

Macerl iz Vesne je opozoril, da dosedanja politika glede podnebnih sprememb ni ukrepala nič. In tudi odslej ne bo, če Vesne ne bo v parlamentu. Na vročem in mrtvem planetu ne bo gospodarstva in energetike, problem bo v prihodnosti kmalu postala hrana. Zanikovalce podnebnih sprememb je opomnil, da izginja Triglavski ledenik, da snega pozimi skoraj več ni, poletja pa so vedno bolj vroča.

Kovačec iz Piratske stranke je dejala, da so politiki v preteklosti, ki so jih je podpirala tudi industrija fosilnih goriv, poskrbeli za to, da smo v stanju, ko podnebnih sprememb ne moremo več preprečiti, temveč se moramo spopasti z njihovimi posledicami. V kmetijstvu bi uvedli dodatne subvencije za prilagoditve na ujme in povrnitev škode.

Vidmar (ZLS) je dejala, da je trenutni zeleni prehod samo filozofija, brez konkretnih dejanj. Poudarila je pomanjkljivo infrastrukturo v državi in nujnost, da bodo težave reševali strokovnjaki.

Davki in socialna kapica

Naj gospodarstvu pomagamo s socialno kapico in debirokratizacijo? Se to lahko stori, ne da bi porušili gospodarsko rast?

Brščič (DOM) je za razvojno kapico tako kot tudi za splošno davčno razbremenitev, tako gospodarstva kot prebivalstva. Znižati je treba progresivnost dohodninske lestvice in odpravimo "začasno" zvišanje davka na dodano vrednost iz leta 2013.

Kos (Zdrava družba) je ponovil stališče, da potrebujemo nacionalno rento. Sicer pa gospodarstvo potrebuje vlado, ki ne bo uvajala ukrepov in omejitev, temveč mu pustila "mir in kreativnost".

Stevanović (Resni.ca) zatrjuje, da znanstvena ekonomska logika nalaga, da moramo gospodarstvo pustiti čim bolj pri miru in spodbujati "dobre" tuje naložbe. Te bodo prišle, če se jim bo to splačalo z vidika davkov, je navedel.

Kovačec (Piratska stranka) je proti socialni kapici, saj se bodo socialne razlike povečale. Naša država je demokratična in socialna, torej mora poskrbeti za šibkejše, je poudarila.

Macerl (Vesna) se zavzema za davčno razbremenitev dela in večjo obremenitev kapitala. Poleg tega naj se davčno razbremeni mlade za prva tri leta zaposlitve, pa davčno razbremeni lastno proizvodnjo električne energije in ustvarja okolju prijazna delovna mesta, ki bodo imela visoko dodano vrednost in tako ohranila mlado pamet v Sloveniji, je sklenil.

Inflacija in gospodarska rast, upravljanje državnih podjetij

Kakšne posledice bo imela vse višja inflacija? Kako bi upravljali državna podjetja?

Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) je glede rasti inflacije in zagotavljanja gospodarske rasti najprej opozorila, da bi morali pozornost nameniti izkoreninjanju korupcije. Razbremeniti bi morali tudi davčne obremenitve, predvsem najnižje plačanim. Opozorila je tudi, da so se cene živil zaradi inflacije močno povečale. Vidmar je omenila agencijo Spirit, ki zažene veliko dobrih projektov, a zaradi posegov politike postanejo le pralnica denarja. Vodenje državnih podjetij bi morali prepustiti usposobljenim kadrom na podlagi objektivno postavljenih meril in ne po politični pripadnosti.

"Laž, večja laž, statistika," je inflacijo in napoved znižanja gospodarske rasti komentiral Brščič iz Domovinske lige. Po njegovem mnenju naj bi imeli v Sloveniji inflacijo že v dvomestnih številkah. Vzroka sta v hipe ekspanzivnemu poslovanju ECB-ja, ki čezmerno tiska denar. Drugi razlog pa je fiskalna politika, proračunski odhodki so se v treh letih v Sloveniji povečali za 40 odstotkov. Brščič je prepričan, da je edino zdravilo za dobro opravljanje določenih državnih podjetij privatizacija. Država po njegovem mnenju ne rabi zagotavljati bančnih, telekomunikacijskih in zavarovalniških storitev.

Kos iz Gibanja zdrava družba meni, da je treba ojačati lokalno ekonomijo oziroma mala in srednja podjetja. Leta 2020 so bila najbolj prizadeta podjetja v turizmu in kulturi. Namesto o gospodarski rasti bi morali razmišljati o preživetju, meni Kos. Glede upravljanja državnih podjetij je Kos dejal, da je podpirajo javna podjetja, vendar kadrov ne bi smela nastavljati politika

Stevanovič iz Resni.ce je dejal, da je inflacija rezultat čezmernega tiskanja denarja. Gospodarska rast pa je bila po njegovem mnenju napihnjena zaradi izrednega državnega intervencionizma. Politika je preveč vmešana v gospodarstvo. Tudi Stevanovič meni, da je treba politiko umakniti iz podjetij ter da so trenutno določena državna podjetja le bankomati za določene stranke.

Kovačec iz Piratske stranke je dejala, da je dolg države trenutno previsok. Spodbuditi bi morali mala in srednja podjetja, vlaganje v visokotehnološka podjetja in uvajanje solastništva delavcev v podjetja. Pridružuje se mnenju, da je politiko treba umakniti iz državnih podjetij in vodenje prepustiti strokovnim kadrom.

Macerl iz Vesne je opozoril, da je inflacija velik problem, saj imamo veliko revnih zaposlenih, ki si zaradi višjih cen ne morejo več privoščiti osnovnih dobrin. Delo je obdavčeno, kapital pa ne. Mladi so prisiljeni v prekarno delo. Izolacije na stavbah so obdavčene, tretje, četrto stanovanje v lasti pa ne. Macerl je dejal, da je treba prekiniti s prakso, da se po vsakih volitvah v državnih podjetjih nastavi ljudi, ki nimajo pojma o poslu, temveč so lojalni določeni stranki.

Kakšne bodo prve poteze stranke, če pride v DZ, in kateri resor jo zanima, če pride v vlado?

Stevanović (Resni.ca) bi takoj uvedel sodno preiskavo za vse "soodgovorne za kriminal", povezan s covidno situacijo. Svobodno odločanje o cepljenju bi zapisal v ustavo. Osebno ga zanima ministrstvo za pravosodje, za stranko želi tudi pravosodno.

Kovačec (Piratska stranka) je napovedala, da se stranka zavzema za ustanovitev ministrstva za informacijsko družbo, ki bi ga tudi prevzela.

Macerl (Vesna) bi najprej razglasil podnebno krizo. Okoljski kriminal, ki je bil dolgo opredeljen kot prekršek, bi prekvalificiral v kaznivo dejanje. Ukinil bi prekarno delo. Zanima ga resor okolja in prostora.

Vidmar (ZLS) hoče spremeniti ustavo, da bi ljudje dobili moč odločanja, nato pa izstopiti iz WHO-ja in zveze Nato. Želi si šolski resor.

Brščič (DOM) se zavzema za takojšnjo spremembo migracijske politike. Vsak nelegalen prestop meje mora biti opredeljen kot tak, tudi če oseba nato zaprosi za azil. Zmanjšati želi tudi zakonite ekonomske migracije. Brščič nadalje hoče takojšnje zmanjšanje javne porabe. Za stranko si želi slednje resorje: notranje zadeve, finance, okolje.

Kos (Zdrava družba) bi nemudoma odpravil "znanstveno neutemeljen" sklep vlade o bolezni covida-19, izstopil od nekaterih mednarodnih sporazumov, uvedel moratorij na vsa cepiva. Zavzema se za tehnično vlado.

V okviru volitev 2022 se na TV Slovenija na 1. programu skupno predvaja 15 volilnih oddaj, 10 soočenj parlamentarnih strank, 4 soočenja zunajparlamentarnih strank ter oddaja na volilno nedeljo. Parlamentarne stranke so razdelili v dve skupini, kombinacija strank je vsak teden drugačna, tako da se bodo v štirih tednih v soočenjih srečali vsi.