V soočenju so sodelovali Janez Janša (SDS), Robert Golob (Gibanje Svoboda), Zdravko Počivalšek (Povežimo Slovenijo), Tanja Fajon (SD), Matej Tonin (NSi), Luka Mesec (Levica), Zmago Jelinčič (SNS), Marjan Šarec (LMŠ), Dejan Podgoršek (Naša dežela), Alenka Bratušek (SAB), Ljubo Jasnič (DeSUS) in Ivan Gale (Naša prihodnost in Dobra država). Soočenje je vodil Igor Pirkovič.

Zaradi nestrinjanja z načinom vodenja oddaje je proti koncu oddaje studio prvi zapustil Zmago Jelinčič, drug za drugim so mu sledili Luka Mesec, Tanja Fajon, Ljubo Jasnič, Marjan Šarec in Alenka Bratušek. Med drugim, ker menijo, da niso mogli predstaviti svojih stališč.

V prvem delu so se predsedniki in predstavnik strank napovedali, kaj bodo najprej spremenili, če pridejo na oblast, tam ostanejo ali se prebijajo v parlament.

Janez Janša je izpostavil "varnost, stabilnost in razvoj, razvoj celotne Slovenije, ne samo Ljubljane, priložnosti za mlade, višje plače za zaposlene, boljše pogoje za gospodarstvo, samozavestni položaj Slovenije v Evropi in svetu, predvsem pa sodelovanje", je naštel.

Robert Golob (Gibanje Svoboda) se je osredotočil na kratkoročne ukrepe: sprejetje zakonov o odpravi škodljivih posledic te vlade, zakon o neodvisnem RTV-ju, priprava postcovidne strategije za jesen: "Moramo se pripraviti, da bomo lahko jeseni živeli kljub covidu ali z njim," je prepričan in dodaja, da ne smemo več dovoliti, da se zdravstveni in šolski sistem pogrezneta sama vase. Ključna se mu zdi tudi sprememba energetske regulative, "da preprečimo, da bo ljudi pozimi zeblo".

Tanja Fajon (SD) bi v ospredje postavila zdravje, to, "kako bodo vsi lahko prišli do družinskega zdravnika, specialista". Napovedala je, da bodo zagotovili, da bo vsak lahko do specialista prišel v 30 dneh. Zagotoviti želijo tudi socialno varnost, da bodo do stanovanj lahko prišli tudi mladi ter višje minimalne pokojnine in plače. Predvsem pa: "Na prvi seji vlade bomo podprli zakon, ki ga je spisal Inštitut 8. marec za odpravo vseh škodljivih ukrepov, ki so nastali v času epidemije."

Zdravko Počivalšek (Povežimo Slovenijo) je napovedal, da se bodo osredotočili na nadaljevanje davčne reforme skozi socialno kapico, ki je nadaljevanje zakona o dohodnini, uvesti želijo pavšalno obdavčitev obrtnikov, kmetov in gostincev, pomembni se mu zdita tudi informatizacija in digitalizacija zdravstva, "da bo sistem učinkovitejši in usmerjen v paciente", želijo dvigniti samooskrbo Slovenije s kmetijskimi proizvodi, in sicer "z vlaganjem v slovensko kmetijstvo".

Luka Mesec (Levica) je dejal, da bodo najprej "odpravili škodljivce posledice te vlade in sprejeli niz ukrepov proti draginji". "Če rastejo cene, morajo tudi plače in pokojnine, sploh najnižje," je prepričan. V koalicijskih pogajanjih bodo vztrajali pri treh točkah, je napovedal: 30.000 novih stanovanjih do leta 2030, podnebna politika (prepoloviti izpuste CO2 do 2030), rešitev javnega zdravstva.

Prvi mož NSi-ja Matej Tonin meni, da se bodo najprej morali soočiti s posledicami, ki jih prinaša vojna v Ukrajini, nadomestitvijo predvsem ruskih energentov, zagotoviti višjo samooskrbo za našo prehrano. Njihov cilj je tudi zagotoviti dostopnost zdravnikov vsem državljanom, kar bi dosegli s prenosom konceptov zdravstva iz Avstrije, Švice in Nemčije. V ospredje bodo postavili tudi ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja.

Marjan Šarec (LMŠ): "Zdravstvo, gospodarstvo, javne finance, zelena politika, vzporedno s tem pa tudi normalizacija države z vidika družbenega ozračja v Sloveniji." Zdravstvo je trenutno akutna težava, meni, zato je treba takoj pristopiti k skrajševanju čakalnih dob. Slabša se tudi gospodarska klima, je opozoril in dodal, da bo treba urediti tudi javne finance: verjetno bo potreben rebalans. V ospredje je postavil tudi depolarizacijo: neodvisne institucije morajo spet delovati neodvisno.

Zmago Jelinčič (SNS) pa je dejal, da je "treba prečistiti šolski in izobraževalni sistem, treba je prečistiti sodno vejo oblasti, treba je presejati in pregledati vse dobitnike socialnih podpor". "V prvo vrsto bomo postavili Slovence," je še dejal.

Trdno in stabilno gospodarstvo je pogoj za močno socialno državo in višje pokojnine, pa meni Alenka Bratušek (SAB) in dodaja, da bomo samo tako lahko zagotovili sredstva za skrajševanje čakalnih vrst, dolgotrajno oskrbo starejših in za stanovanja za mlade. "Za vse to pa potrebujemo zdrave javne finance," je opozorila in vladno skrivanje podatkov označila za nedopustno. "In še eno stvar bomo naredili: RTV bomo vrnili novinarjem," je še dejala.

Dejan Podgoršek iz Naše dežele je poudaril, da je njihova stranka "stranka kmetov, upokojencev in podeželja".

Prepričan je, da "če želimo iti 30 let naprej, moramo pogledati 100 let v preteklost" – v mislih ima predvsem tradicionalne vrednote in to, da se kmet, njegovo znanje in gospodarjenje postavijo na prvo mesto. "Samo kmet bo zagotavljal prehransko varnost in stabilno cenovno politiko," je prepričan.

Ivan Gale iz Naše prihodnosti in Dobre države pa kot prvi cilj izpostavlja "brutalni obračun s politično korupcijo", neusmiljen boj s korupcijo v gospodarstvu in zdravstvu.

Prvi mož DeSUS-a Ljubo Jasnič pa izpostavlja predvsem dostojne pokojnine za polno delovno delo, vsem dostopno zdravstvo in zobozdravstvo ter vrednote dela prostovoljcev: Zavzemali se bodo za znižanje DDV-ja za nabavo opreme prostovoljcev, ki skrbijo za blaginjo sodržavljanov, je napovedal.

Pregled dela zadnjih štirih let pod vodstvom vlade Marjana Šarca in nato Janeza Janše

Na vprašanje, katere dosežke preteklega mandata bi izpostavili, je Janša, SDS, odgovoril, da je Slovenija v boljši kondiciji, kot preden so prevzeli vlado, kljub epidemiji. Plače in pokojnine so višje kot pred dvema letoma, predvsem pa se je zagnal investicijski ciklus po celotni državi. Zadolženost Slovenije je za 25 odstotkov nižja kot drugod v evroobmočju, IMF pa je napovedal državi drugo najvišjo gospodarsko rast v EU-ju, zelo nizka je stopnja brezposelnosti.

Golob, Gibanje Svoboda, je na vprašanje, kako vidi prvi dve leti vlade Marjana Šarca in na drugi dve leti vlade Janeza Janše, odgovoril, da se ljudje veselijo nedeljskega praznika demokracije, ker se tako zelo veselijo, da bo aktualna vlada zapustila svoj položaj. Ljudje so pogrešali svobodo, demokracijo, kulturo, svobodne medije, dostop do zdravstva in odprt šolski sistem, je dejal. Ne želijo si več policijske diktature in solzivca, kar kaže tudi zelo visoka udeležba na predčasnih volitvah.

Fajon, SD, je dejala, da je v preteklih dveh letih najbolj ponosna na to, da jim je uspelo preprečiti, da bi vlada razbila opozicijo in civilno družbo. Zato jim je do neke mere uspelo zaščititi demokracijo, da ni povsem zgrmela v avtokracijo. Gospodarska rast je pregreta, med epidemijo je rast padla za šest odstotkov in se nato dvignila za osem, zadolženi smo za 10 milijard evrov. Ljudje pa imajo v denarnici manj kot pred epidemijo. Niso bili vsi ukrepi slabi, a niso bili usmerjeni v pomoč tistim, ki so jo zares potrebovali. Janša je repliciral, da je bil padec gospodarske rasti v letu 2020 štiriodstoten, in ne šestodstoten.

Počivalšek, Povežimo Slovenijo, je dejal, da je najbolj zadovoljen s tem, da je vlada med epidemijo sprejela hitre in učinkovite ukrepe. Skozi 10 PKP-jev so vložili v družbo štiri milijarde evrov, gospodarstvo 2,3 milijarde in turizem eno milijardo. Ob koncu mandata lahko ugotavljamo, da imamo najvišji BDP, najvišjo gospodarsko rast in najnižjo brezposelnost. "Zadolžitev pa bomo lahkotno odplačevali," je prepričan Počivalšek.

Mesec, Levica, je na vprašanje, kaj je v preteklem mandatu dosegla Levica, odgovoril, da je v vladi Marjana Šarca sprejela zakon o minimalni plači, ki je eden najnaprednejših v Evropi, saj mora biti minimalna plača za 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Dosegli so zaprtje trgovin v nedeljah. Sprejeto je bilo povišanje najnižjih pokojnin za polno delovno dobo na več kot 600 evrov. V šestem poskusu je bila sprejeta prepoved hidravličnega lomljenja v Prekmurju, Levica je pripravila tudi predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Tonin, NSi, je v uvodu dejal, da so ljudje zunaj Ljubljane zadovoljni z delovanjem te vlade. Sam je zadovoljen z učinkovito ministrsko ekipo NSi-ja. Izpostavil je 145 investicij, povezanih z domovi za starejše, veliko se gradi na infrastrukturnem področju, povečanje povprečnin občinam, ki omogoča razvoj tudi zunaj Ljubljane.

Šarec, LMŠ, je spomnil, da so začetek mandata njegove vlade leta 2018 pričakala trda pogajanja z javnim sektorjem za več kot 300 mio. dodatnih sredstev. Sledila je davčna razbremenitev regresa, javni dolg se je znižal na 68 odstotkov BDP-ja, v rebalansu proračuna pa je bilo leta 2019 225 mio. presežka. Vlada je uvedla tudi brezplačne vozovnice za upokojence. Toninu pa je dejal, da se je delo na tretji razvojni osi, drugem tiru začelo že pred prevzemom Janševe vlade.

Jelinčič, SNS, je pojasnil, da je SNS v preteklih štirih letih podpiral dobre projekte tako Janševe kot Šarčeve vlade. Izpostavil je zagotovljena sredstva za popravilo Žičke kartuzije, za dogradnjo zdravstvena doma v Slovenskih Konjicah, gradnjo vrtca pri Podgorci in telovadnici v Radencih. Goloba pa je vprašal, ali je imel morda občutek, da živi v Severni Koreji.

Podgoršek, Naša dežela, je dejal, da je Aleksandra Pivec delovala v obeh vladah. V vladi Janeza Janše pa je dosegla dve izredni uskladitvi za višje pokojnine, dvignile so se kmečke pokojnine. Na kmetijskem področju pa se je lotila transparentnejšega upravljanja državnih gozdov in boljšega upravljanja kmetijskih zemljišč, ki morajo preiti v upravljanje kmetov.

Bratušek, SAB, je dejala, da so v SAB-u zadovoljni z nizko brezposelnostjo in visoko gospodarsko rastjo, a opozarjajo, da se situacija slabša, s čimer se vlada noče soočiti. Problematičen je predvsem strukturni primanjkljaj, ki je drugi najslabši v evroobmočju. Samo dve državi imata na osnovi poročila IMF-a za četrto četrtino letošnjega leta napovedano negativno gospodarsko rast, to bi nas moralo skrbeti. Bratušek, infrastrukturna ministrica v Šarčevi vladi, je izpostavila prepoved plastike za enkratno uporabo, brezplačen javni prevoz za upokojence itd.

Gale, Naša prihodnost in Dobra država, je iz mandata Šarčeve vlade spomnil na afero "ukradeni sendvič", ki je po njegovih besedah dvignila moralno politično letvico. Dejal je, da je največja težava pomanjkanje načelnih politikov. Sredstev bi bilo dovolj za športnike, kulturnike, upokojence … Če bi se resno lotili korupcije. Spomnil je na afero z zaščitnimi maskami in izpostavil Počivalška "z lepljivimi prsti", ki bi z izsiljevanjem, laganjem, goljufanjem Slovenijo lahko povezal le v korupciji.

Voditelj je Roberta Goloba vprašal o računu na romunski banki Reiffeisen, glede katerega je Golob pojasnil, da je zanj izvedel decembra, potem ko so mu na Fursu na prošnjo po potrdilu, da v tujini nima računa, odgovorili, da ga ima, in sicer v Romuniji. Kot je pojasnil, je vpletel svoje odvetnike, banka pa je nato sama od sebe račun po novem letu zaprla. Kot je opozoril, je na računu napačen naslov, saj Strada v Kromberku ne obstaja. Voditelj ga je nato povprašal tudi o novih razkritjih nekaterih medijev, ki naj bi dokazovali, da mu je bilo preneseno skupno 600.000 evrov iz Črne gore. Golob je v odzivu resničnost navedb zanikal in izpostavil, da je človek, ki je omenjen kot posrednik oz. t. i. finančna mula, "Martin Berishaj, "prijatelj" Janeza Janše, kar naj bi potrjevalo to, da sta bila skupaj fotografirana. Janša je potrdil, da Berishaja, predsednika društva Albancev v Sloveniji, pozna, a nista prijatelja. Sledilo je medsebojno obračunavanje Janše in Goloba, ki je na koncu znova zatrdil, da vse prihodke dobiva zgolj v Sloveniji in da je vse njegovo premoženje – "ki ga preiskujejo že tri mesece z vsemi represivnimi organi" – "čisto in ima znan izvor". Poudaril je, da sta bila tako podjetje Gen-I kot sam nenehno pod drobnogledom številnih nadzornih institucij. Zavrnil je tudi očitke, da tako visokih zneskov za svoje delo po Lahovnikovem zakonu ne bi smel dobiti: kot je argumentiral, je Gen-I zavezanec za spoštovanje zakona postal šele lani, govor pa je o dogodkih iz leta 2020.

Tanja Fajon je poudarila, da zadnjih 12 let odgovarja na vprašanja o plačah, in čeprav je običajno ogromno manipulacij, nima nobenih težav, saj plačuje davke v Sloveniji, nima tujih računov ali dohodkov, ki bi prišli od drugod kot od njenega poslanskega poklica, "se pa vedno prištevajo dnevnice, plače za asistente in se prikazuje, kot da smo neki milijonarji".

Po premoru so nekateri predstavniki opozorili, da je zmanjkalo časa za vsebinsko razpravo, zato je studiu prvi zapustil Zmago Jelinčič, drug za drugim so mu sledili Luka Mesec, Tanja Fajon, Ljubo Jasnič, Marjan Šarec in Alenka Bratušek. Jelinčič se je pri odhodu spotaknil, a ni poškodovan.

Dejan Podgoršek, Matej Tonin, Ivan Gale, Zdravko Počivalšek, Robert Golob in Janez Janša pa so na koncu še nagovorili volivce.