Le nekaj ur pred začetkom volilnega molka so razpravljali Bernard Brščič (DOM), Maša Kociper (SAB), Marta Kos (Gibanja Svoboda), Marjan Šarec (LMŠ), Gregor Kos (Zdrava družba), Zoran Stevanović (Resni.ca), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), Luka Mesec (Levica), Anica Bidar (Za ljudstvo Slovenije), Janez Cigler Kralj (NSi), Tanja Fajon (SD), Andrej Magajna (Povežimo Slovenijo), Romana Tomc (SDS), Urša Zgojznik (Vesna), Ljubo Jasnič (DeSUS), Aleksandra Pivec (Naša dežela), Petra Kovačec (Pirati) in Ivan Gale (Naša prihodnost in Dobra država).

Soočenje sta vodila Nataša Mulec in Tomaž Celestina.

Marsikoga zanima, kaj čaka Slovenijo po volitvah – kaj v primeru leve in kaj v primeru desne vlade. Na kaj morajo biti ljudje in podjetja pripravljeni, ko gre za dodatne obdavčitve in krpanje proračunske luknje. Kakšni so načrti za skrajševanje čakalnih dob in kadrov v zdravstvu, kako na vse to vplivajo različni koncepti in slogi delovanja strank.

Marta Kos (Gibanje Svoboda) je najprej odgovarjala na vprašanje, kako si v stranki predstavljajo potrjevanje zakona o umiku škodljivih odločitev aktualne vlade še pred imenovanjem nove vlade. "Računamo na modrost naših volivcev, naših poslancev," je dejala in dodala, da morajo prepoznati nujnost take odločitve. Prepričana je, da bo predsednik stranke, katere sveža podpredsednica je, Robert Golob postal predsednik vlade.

Romano Tomc (SDS) sta voditelja vprašala, ali je, glede na trditve, da vlada dela dobro, pričakovati, da bosta tako Jernej Vrtovec (NSi) kot Zdravko Počivalšek (Konkretno/Povežimo Slovenijo) ostala med ministri. Romana Tomc je poudarila, da se osredotočajo na nedeljo in volilni izid. "Jasno je, da si ministrskih položajev ne delimo, dokler ne pridemo do cilja, ki ga vsi pričakujemo." Poudarila je, da je bila vlada v zadnjih dveh letih na velikih preizkušnjah, ocenjuje pa, da so vsi delo odlično opravili. "Seveda so bile odločitve potrebne včasih z malce strateškim razmislekom za naprej, velikokrat pa iz dneva v dan," pravi.

Tudi Tanja Fajon (SD) je odgovarjala na vprašanje glede zakona o umiku škodljivih ravnanj Janševe vlade, ki ga je v postopek vložil Inštitut 8. marec, in dejala, da ga bodo, kot so že napovedali, potrjevali na prvi seji vlade. "Za to ne potrebujemo drugega, kot da se sestavi parlament in o tem tudi čim prej odloča." Kot je dodala, bo to gotovo ena prvih potez njene stranke, da "okrepijo in vrnejo glas civilni družbi in javnosti".

Janez Cigler Kralj (NSi) je pojasnjeval, ali bodo tudi po volitvah vztrajali pri podobni razdelitvi resorjev, kot jih ima njihova stranka zdaj. Kot je dejal, so pripravljeni nadaljevati začeto delo, a najprej bodo v nedeljo odločili volivci, "potem pa se bodo verjetno pogovori odvrteli na podlagi njihove odločitve".

Luka Mesec (Levica) je pojasnjeval, kako bodo sodelovali s strankami, ki nimajo enakih zahtev kot v njihovi stranki, npr. glede članstva v Natu. Mesec je poudaril, da je Levica stranka na strani delavca, upokojenca, študenta in prekarca: "Tako bo tudi v prihodnje, tudi v prihodnje bomo zelena opcija."

Andrej Magajna (Povežimo Slovenijo) je na vprašanje, ali bi sodelovali v vladi Roberta Goloba, povedal, da se bodo z vsemi pogovarjali, tudi z Levico. Robert Golob je bil sposoben vodja svojega resorja. Težava ni njegova plača, temveč vsi tisti dodatki – da nekdo v javnem sektorju zasluži več kot predsednik ZDA.

Marjan Šarec (LMŠ) pravi, da ni žrtev novega obraza v politiki , temveč da je to demokracija, v kateri ima vsak pravico ustanoviti stranko in iti na volitve. Najbolj ga motijo tisti v ozadju, ki bi želeli komandirati, nikoli pa ne gredo na volitve. Pet strank se je zavezalo, da bodo sodelovale v naslednji vladi, ki bo levosredinska in ki bo spremenila Slovenijo, je še dejal.

Maša Kociper (SAB) je povedala, da dobro poznajo Roberta Goloba, in prepričana je, da bodo sestavili dobro in trdno vlado, v kateri bo pomembna tudi stranka SAB.

Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je na vprašanje, koga bo podprl za mandatarja, če bo prišel v parlament, povedal, da je treba počakati, kaj bodo prinesle volitve, potem pa se bodo odločali.

Ljubo Jasnič (DeSUS) je povedal, da čeprav DeSUS-a ne bo več v vladi, bo DeSUS na terenu, kjer je močen. Zavzemali se bodo, da dobijo toliko občinskih svetnikov, da bo DeSUS postal spet močen.

Bernard Brščič (DOM) je na vprašanje, kdo bi bil pravi kandidat za mandatarja, odgovoril, da ne Janez Janša ne Robert Golob, ker prihajata iz "istega hleva". V stranki so prepričani, da Slovenija potrebuje drugačen, "nehlapčevski" način upravljanja. Pravi, da je treba postaviti Slovenijo na mesto, kot smo si ga zamislili leta 1991.

Zoran Stevanović (Resni.ca) je slikovito nakazal, da ne bi sodeloval ne v koaliciji z Janezom Janšo ne z Robertom Golobom: "Ljudem moramo pokazati, kaj se da narediti skozi borbeno opozicijo, ki je 30 let nismo imeli." Napoveduje politiko, ki bo gledala v prihodnost, ki bo združevala in ki bo transparentna.

Aleksandra Pivec (Naša dežela) je dejala, da si želijo vstopa v parlament in v novo vlado, če bo ta skladna z vrednotami stranke in programskimi stališči. "Smo stranka, usmerjena na podeželje," je dejala in dodala, da bi se o razdelitvi resorjev gotovo pogovarjali pozneje, "želja pa gotovo je kmetijsko ministrstvo".

Ivan Gale (Naša prihodnost in Dobra država) je zavrnil namigovanja, da se mu je koalicija strank KUL odrekla. "Vidimo sinergijo, možnost sodelovanja, ne vidim pa možnosti sodelovanja s strankami, ki imajo ustavo za priročnik in ne za zavezujoči akt," je bil jasen.

Gregor Kos (Zdrava družba) je izrazil prepričanje, da bo naslednjo vlado vodila ženska, ki ne bo članica nobene stranke. "Trdimo, da je konec delitve na politično levico in desnico," je dejal in dodal, da je prihodnost v delitvi na tiste, ki razumejo napade na suverenost Slovenije, in tiste, ki tega nočejo razumeti ali udejanjati.

Petra Kovačec (Pirati) je na vprašanje, ali bi koga podprli za mandatarja, če pridejo v DZ, odvrnila, da je ljudem treba vrniti zaupanje v pravno državo, medije in državo kot celoto. "Pripravljeni smo iti v vlado s tisto stranko, ki bo zagotavljala svobodo, demokracijo in pravno državo. Če bo katera stranka kazala, da deluje proti temu, bomo izstopili iz vlade."

Urša Zgojznik (Vesna) je na pomislek, ali ne bi moralo biti okolje nad idelologijami, povedala, da zelena politika ni ne leva ne desna. Vesna ima v tej konstituciji svojo pot. Slovenija jo potrebuje, je dejala. Če bo ostala desna vlada, se po njenem mnenju ne bo veliko spremenilo, razen da bo zmanjkalo denarja za volilne bombončke. Leva vlada brez Vesne pa ne bo okoljsko močna in vprašanje je, ali bo zdržala cel mandat. Brez Vesne v parlamentu se za okolje ne bo zgodilo nič, je še opomnila.

Anica Bidar (Za ljudstvo Slovenije) je povedala, da potrebujemo nekoga, ki bo patriotsko naravnan z močno srčno čustveno inteligenco in ki bo ljudem dal moč odločanja in nadzor nad politiko, da se postavijo novi temelji tega sistema. Imena in priimka tega človeka nimajo, vendar je prepričana, da če bodo prišli do take vlade, bodo našli človeka, ki bo znal to narediti.

Videoposnetek celotnega soočenja

O davčni politiki

Prvi vsebinski sklop soočenja je bila davčna politika. Koliko bo volivcu vzela ali dala država?

Ljubo Jasnič (DeSUS) je na vprašanje, kaj bi obdavčil in kako, dejal, da je to težko vprašanje in da ima premalo podatkov, gotovo pa ne bi obdavčil humanitarnega oz. prostovoljnega dela, torej gasilcev, Slovenske Karitas in Rdečega križa.

Bernarda Brščiča (DOM) so vprašali, s čim bi pokril razliko zaradi znižanja DDV-ja na 20 odstotkov, kar predlaga, če je to glavni vir polnjenja proračuna. "Treba je znižati javno porabo," je jasen.

V Resni.ci so za nižje davke. Ali to pomeni, da bosta šolstvo in zdravstvo plačljiva? Zoran Stevanović je zatrdil: "Ne, to ne bo potrebno." Spomnil je na podatke, da s korupcijo v Sloveniji odteče 3,5 milijarde evrov, kar je tretjina proračuna: "Z našim programom bi to lahko precej omejili."

Marta Kos (Gibanje Svoboda) je prepričana, da je ljudem treba vrniti zaupanje v državo in vlado. Opozorila pa je tudi, da bo treba na novo oceniti makroekonomsko stanje, saj vse analize temeljijo na podatkih s konca lanskega leta, čeprav je jasno, da so kazalniki občutno slabši.

Luka Mesec (Levica) je pojasnjeval, kakšna je sprejemljiva stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov in najemnin. "Mi bi si želeli, da bi v tej državi vsi plačevali davke po enakih stopnjah," je začel, nato pa opozoril, da nekdo, ki dela, plača različne vrste davkov v skupni višini okoli 40 odstotkov plače, medtem ko tisti, ki oddaja stanovanje, plača 15-odstotni davek ne glede na to, ali oddaja eno ali jih oddaja petdeset. "Vsi dogodki bi se morali šteti v enako dohodninsko lestvico," še meni.

Marjan Šarec (LMŠ) je glede dohodninskih sprememb in novega zakona o dohodnini povedal, da ga je treba spremeniti, ker je olajšal bogate, tistim z minimalno in povprečno plačo pa ni veliko pomagal. Krepiti moramo srednji razred, ki mora biti večinski.

Aleksandra Pivec (Naša dežela) je podprla zakon o dolgotrajni oskrbi, vendar meni, da se je sprva treba lotiti reforme zdravstvene blagajne in racionalizirati porabo njenih sredstev z "jasno definicijo, kjer plačilo sledi storitvi, ne pa več programom." "Verjamem, da se tudi v zdravstveni blagajni najdi nekaj sredstev, s katerimi bi lahko pokrili del stroškov dolgotrajne oskrbe," je dejala.

Ivan Gale (Naša prihodnost in Dobra država) je povedal, da je področje nepremičnin pereče in da je polno praznih nepremičnin in polno ljudi, ki nimajo kje bivati. Za njihovo listo je luksuz vsaka tretja nepremičnina in pri tem bi morali z davki zarezati v to premoženje.

Gregor Kos (Zdrava družba) je na vprašanje glede stroškov vzpostavitve projekta zdrave države povedal, da nimajo makroekonomskih analiz svojega programa, ker nimajo denarja zanje. Trdi, da ljudi ne skrbijo davki ali plače, skrbi jih, da se ne bo ponovilo leto 2020, ko je bilo ukinjenih 13.000 podjetij, skrbi jih morebitni sporazum z WHO, ki bi ukinil suverenost Slovenije, je poudaril.

Janez Cigler Kralj (NSi) je ocenil, da so slovenske javne finance stabilne, saj so se tudi v preteklosti vse vlade zadolževale. Ključno je, zakaj je bil denar porabljen, je poudaril. Ekipa, ki je vodila Slovenijo v preteklih dveh letih, je denar porabila za gospodarstvo, prebivalstvo, za ohranjanje delovnih mest in zaganjanje razvojnega cikla, ko se je končala najhujša kriza.

Petra Kovačec (Pirati) je napovedala, da bodo davčno politiko uravnotežili tako, da bi najbogatejšim odvzeli privilegije, ki so jim bili podarjeni pod to vlado, dodatno razbremenili nižje in srednje plačane delavce in dodatno obremenili kapitalske dohodke. "Zavzemali se bomo tudi za ukinitev davčnih oaz in davčno preglednost multinacionalk," je še dejala.

Andrej Magajna (Povežimo Slovenijo) je opozoril, da niso problem visoke plače menedžerjev oz. uspešnih gospodarstvenikov, ampak "ekstremno visoke plače v javnih zavodih, v javnih podjetjih". "Mi moramo doseči, da strokovnjaki ne bodo odhajali v tujino, po drugi strani pa tudi poskrbeti za minimalne plače," je še dejal in dodal, da mora biti osnovna plača ustrezno višja od socialnih prejemkov, "da ljudi stimulira, da iščejo zaposlitev".

Romana Tomc je poudarila, da se v SDS-u zavzemajo za takšno obdavčitev, da bodo slovenska podjetja konkurenčna tudi na tujih trgih in da bo delo ljudi stimulirano, "da ne obdavčujemo preveč tistih, ki jih najbolj potrebujemo", torej srednjega razreda in strokovnjakov, ki so nadpovprečno obdavčeni v primerjavi s tistimi v tujini. Zatrdila je, da so slovenske javne finance zdrave.

Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je predloge sogovornikov ocenil kot pavšalne in predlagal: "Počakajmo, da se bo oblikovala vlada, potem se bodo v koalicijskih dogovorih izbrale najboljše rešitve."

"Nizki davki ne pomenijo višjih plač, pomenijo večje neenakosti. Bogatejši imajo več, revnejši imajo manj," je opozorila Tanja Fajon in dodala, da v SD-ju zagovarjajo progresivno, pošteno obdavčitev, obdavčitev kapitala in premoženja ter razbremenitev dela in plač.

Maša Kociper (SAB) je povedala, da je javnofinančna slika in kondicija države bistveno slabša, kot jo prikazuje vladajoča koalicija. Temu zdaj, kot pravi, pritrjujejo tudi tuje finančne inštitucije. Slovenija si ne more dolgoročno izposojati denarja za financiranje socialne države in pokojnin, kaj šele za razne volilne bombončke, je opozorila. V SAB-u se zavedajo, da potrebujemo gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo, saj le takšno lahko polni proračun z davki in zagotavlja dobre plače in pokojnine.

Urša Zgojznik (Vesna) je povedala, da bi Vesna uvedla davke na nepremičnine, saj bi s tem sprostili 150.000 stanovanj na trg. "Dom ne sme biti obdavčen, govorim o tretji, četrti nepremičnini," je dejala. Na drugi strani bi uvedli davčne olajšave za mlade za prva tri leta zaposlitve. Na okoljskem področju bi ohranili vse možne davke, da onesnaževalec plača za onesnaženje.

Anica Bidar (Za ljudstvo Slovenije) meni, da je potreben nadzor nad državo in državno blagajno. "Predvsem pa moramo razbiti mafijo, ki nam je ukradla državo in jo upravlja," je dejala.

O zdravstvu

V tretjem sklopu vprašanj so predstavniki strank razpravljali o zdravstvu.

Anica Bidar (Za ljudstvo Slovenije) meni, da je tudi v zdravstvu treba poskrbeti za zdravstveno mafijo, "ki je je zelo veliko." Zraven je treba spustiti alternativne načine zdravljenja in bolj poskrbeti za preventivo. Trenutno pri nas zdravstvo ustvarja kronične bolnike, saj gre vse za dobičke narkomafije. Temelji zdravstva so zgrešeni, je naštevala in dejala, da mora biti javno zdravstvo vsem dostopno.

Urša Zgojznik (Vesna) je povedala, da "zagovarjajo javno zdravstvo, saj je epidemija pokazala, kaj pomeni imeti javno zdravstvo dostopno vsem in kaj bi pomenilo v primeru zasebnega zdravstva." Čakalne vrste so po njenem mnenju odraz socialne neenakosti.

Na vprašanje, ali je za ukinitev t. i. zdravnikov dvoživk, je predstavnica SAB-a Maša Kociper opozorila, da bi takšna odločitev lahko pomenila kolaps javnega zdravstva. "V stranki smo za to, da se jasno razmeji delo v javnem in zasebnem sektorju. Šele ko zdravniki naredijo to, kar je njihova obveznost v javnem sektorju, lahko delajo dodatno tudi popoldan," meni.

SD napoveduje, da bi na prvi seji vlade imenovali državnega sekretarja za skrajšanje čakalnih vrst. Imajo že koga v mislih in kako bi to vprašanje lahko pomagala rešiti ena dodatna funkcija? "Ne gre za eno dodatno funkcijo," je odgovorila Tanja Fajon in dodala, da je to simboličen poziv, da so dolge čakalne dobe rdeči alarm za javni zdravstveni sistem. Obljubila je skrajšanje čakalnih dob, že v prvem letu mandata se bodo zavzeli za občutno skrajšanje, in sicer z nujnim programom skrajševanja čakalnih dob, za katerega bodo namenili 200 milijonov evrov, je napovedala.

Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je glede reorganizacije zavoda za zdravstveno zavarovanje dejal, da bi se reševanja težav lotil z upoštevanjem manifesta Mladih zdravnikov. "Mislim, da je tam notri dobro napisano, kaj je treba narediti. Tole zavarovalnico pa je treba prečistiti, saj ne morem imeti kvote, do katere plačuje zadeve, potem pa zdravniki ne smejo več delati."

Predstavnico SDS-a Romano Tomc je voditeljica vprašala, kje dobiti zdravstveni kader. Prepričana je, da je eden od velikih vzrokov za čakalne vrste premalo podeljenih koncesij v zdravstvu v preteklem obdobju. "Treba je vključiti vse razpoložljive kadre," je dejala. Zavrnila je očitke, da je njena vlada vlagala zgolj v zidove. Kot je navedla, je odprla nova vpisna mesta na medicinski fakulteti, več specializacij za družinske zdravnike.

Andrej Magajna (Povežimo Slovenijo) je glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dejal, da "ta sistem ni ustrezen". "V zavarovalnicah se ustvarjajo veliki dobički. Morali bi ali znižati premije ali pa dobičke poslati nazaj v zdravstvo," predlaga. Opozoril je tudi na problematiko korupcije v zdravstvu.

Petra Kovačec (Pirati) je povedal, da zdravnikov ne bi izvzeli iz plačnega sistema javnega sektorja, vendar je treba reorganizirati sistem. Največji problem zdravstva je finančni primanjkljaj, ker v primerjavi z razvitimi državami v zdravstvo vlagamo precej manj sredstev. Za kadre je treba poskrbeti tudi na druge načine, ne samo z dvigom plač. Izboljšati je treba izobraževalni sistem in odpraviti nesmiselne omejitve, s katerimi se srečujejo tuji študentje, ki želijo delati v našem zdravstvenem sistemu, je dejala.

Janez Cigler Kralj (NSi) pravi, da si mora pacient sam izbirati, kje bo opravil pregled, denar pa naj mu sledi in gre za opravljeno storitev. V slovenskem zdravstvu ni težava denar, ampak organizacija. Uvesti moramo sodobne menedžerske prijeme v zdravstvu in drugače razporediti kadrovske in druge vire, je dejal.

Gregor Kos (Zdrava družba) je dejal, da novo ministrstvo za zdravje ne bo več ministrstvo za farmacijo in da bo imelo državnega sekretarja za komplementarno in integrativno medicino, ker se bodo z zdravjem ukvarjali celostno. Absolutno podpirajo javno zdravstvo ter to, da se koncesijski del opravlja šele, ko je opravljen javni del.

Ivan Gale (Naša prihodnost in Dobra država) je povedal, da se tudi v njihovi listi zavzemajo za holistični pristop in obračun s korupcijo ter transparentne nabavne postopke na vseh ravneh.

Aleksandra Pivec (Naša dežela) meni, da zdravstveni sistem potrebuje učinkovito in celostno reformo. Javno zdravstvo mora biti dostopno pacientu, pri tem pa bo treba vključiti tudi zasebne zdravnike ob jasni razmejitvi in definiciji plačila zdravstvene košarice, tudi z javno objavljenimi ceniki.

Marjan Šarec (LMŠ) je kot prednostno nalogo navedel ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, prioritetno opravljanje akutnih posegov po vzoru iz leta 2019, ko je bilo z aneksom opravljenih več kot 5000 dodatnih operacij v dveh mesecih. "Operacijske sobe morajo biti zasedene dopoldne in popoldne, šele potem lahko nekdo dela tudi zasebno," je prepričan. "Predvsem pa plačilo storitev tudi po učinku in ne plansko, kot je bilo do zdaj," še dodaja.

Luka Mesec (Levica) opozarja, da je zdravstvo treba očistiti korupcije, "kar pomeni, da moramo ustanoviti agencijo za enotne nabave v zdravstvu in izločiti dobavitelje". Tudi on se strinja, da je treba ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in tudi zdravnike dvoživke, "ker so njim čakalne vrste v interesu, saj iz čakalnih vrst pacientov ustvarjajo kupce svojih storitev".

"Ko gre za reševanje javnega zdravstva, moramo to delati po dveh poteh – ko gre za ljudi (zdravnike, paciente, medicinske sestre) in ko gre za organizacijo sistema," pa pravi Marta Kos (Gibanje Svoboda). "Potrebujemo več zdravnikov, potrebujemo pa tudi bolj usklajeno digitalizacijo, sisteme ... Nezaslišano je, da še danes ne vemo, kakšne so čakalne liste," je dejala.

"Edina rešitev je reforma zdravstvenega sistema iz trenutno državnega, torej v rokah lobijev, v javnega," pravi Zoran Stevanović (Resni.ca), ki opozarja, da je javno zdravstvo financirano iz javnega denarja. Pacient bi moral sam poiskati svojo storitev, s čimer bi se med drugim znižale cene, tako da bi "z lahkoto" odpravili dodatno zdravstveno zavarovanje.

"Centralnoplanskemu zdravstvu" nasprotujejo tudi v Domovinski ligi (DOM). "Nesprejemljivo je, da zdravstvena zavarovalnica določa obseg storitev," je odločen Bernard Brščič, ki meni, da pacienta zanimata le dve stvari: kakovost storitve in dostopnost, državno zdravstvo pa po njegovi oceni ne omogoča ne enega ne drugega.

V DeSUS-u ocenjujejo, da je treba narediti red predvsem v organizaciji dela, ki jo je treba posodobiti in digitalizirati, je dejal Ljubo Jasnič. Tudi v njegovi stranki menijo, da je treba odpraviti zdravnike dvoživke in da čakalnih vrst ne bo mogoče skrajšati z dodatnimi sredstvi.

Avdioposnetek celotnega soočenja

O tem, koga bi želeli videti na položaju finančnega ministra

V četrtem sklopu vprašanj so gostje v studiu odgovarjali na vprašanje, koga bi želeli videti na položaju finančnega ministra.

Ljubo Jasnič (DeSUS) je povedal, da jih finančno ministrstvo ne zanima, temveč ministrstvo za delo, pri katerem so vprašanja, ki zanimajo upokojence.

Bernard Brščič je povedal, da si v DOM-u želijo za finančnega ministra "konservativno osebo, ki verjame v uravnotežene javne finance in ki verjame, da na dolgi rok ne moremo porabiti več, kot ustvarimo." "Tega fiskalnega konzervativizma v tridesetih letih nismo imeli. Vse vlade se zadolžujejo in povečujejo javni dolg," je opomnil.

Zoran Stevanović (Resni.ca) je povedal, da želijo vzpostaviti ekspertno vlado, ki jo bo vodila karizmatčna oseba.

Marta Kos (Gibanja Svoboda) ni želela razkriti imena kandidata za finančnega ministra, vse pa bo odvisno od koalicijskih pogajanj. To mora biti nekdo, ki bo znal dobro gospodariti s financami, da bomo lahko pomagali 70.000 upokojencem, ki prejemajo manj, kot je prag revščine (710 evrov), in ki bo znal ukrepati proti temu, da imamo 70 odstotkov prebivalstva, ki ne dosega povprečnega dohodka.

Luka Mesec (Levica) tudi ni želel razkriti imena. "Bistveno je, da tega ministrstva ne dobi v roke fiskalni konservativec, ki bi uvedel fiskalno pravilo in zategnil pasove ter nas spustil še v eno izgubljeno desetletje. To mora biti razvojno desetletje z investicijami v zeleno, stanovanja, da ljudi potegne iz revščine," je navedel.

"Finančni minister bi moral biti podoben našemu Andreju Bertonclju, ki se je dokazal s svojim delom," ocenjuje Marjan Šarec (LMŠ), ki se tudi zavzema za spremembo fiskalnega pravila. To je po njegovi oceni zastavljeno preveč rigorozno, kar bi lahko v prihajajočem obdobju povzročalo težave.

Aleksandra Pivec (Naša dežela) meni, da potrebujemo naprej močno in dolgoročno stabilno vlado, potreben pa je tudi pregled javnih izdatkov. Pozornost bo treba nameniti tudi ustvarjanju dobrega podpornega okolja, da ustvarimo gospodarsko rast.

Ivan Gale bi rad na mestu finančnega ministra videl vodjo programskega odbora liste Naša prihodnost in Dobra država Matjaža Savodnika.

Gregor Kos (Zdrava družba) poudarja, da na mestu finančnega ministra pričakujejo človeka, ki mu bo na prvem mestu suverenost Slovenije, sicer pa meni, da bi morali narediti konec politiki, po kateri so na položajih ministrov predsednice in predsedniki strank: "Na tem mestu potrebujemo strokovnjake."

V NSi-ju ocenjujejo, da bi minister moral imeti podporo in razumevanje za zniževanje plač, nizkih davkov in uvedbo razvojne kapice, pravi Janez Cigler Kralj.

Petra Kovačec (Pirati) je povedala, da ne govorijo o imenih, zagovarjajo pa, da v resorje postavijo kompetentne ljudi.

Andrej Magajna (Povežimo Slovenijo) je povedal, da imajo bogat nabor kadrov in da bo morda to njihov kandidat za mandatarja.

Romana Tomc (SDS) je povedal, da bodo o imenih govorili po volitvah, sicer pa je bila dosedanja finančna politika dobro vodena. Slovenija je zmanjšala zadolženost, gospodarska rast je po napovedi IMF-ja je med najvišjimi v OECD-ju. Prihodki v slovenski proračun so ekstremno narasli. Takšne politike si želimo še naprej, je povedala.

Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je povedal, da je lahko finančni minister nekdo, ki se je že dokazal kot dober gospodar ali v svojem ali drugem podjetju in je sposoben voditi ministrstvo. Imena pa bodo znana, ko bo oblikovana koalicija.

Tanja Fajon pravi, da imajo v SD-ju "zelo močni, strokovni in kompetentni ekipi tako za finance kot za gospodarstvo", ki ju vodita Milan Cvikl in Sandi Češko.

Maša Kociper (SAB) ocenjuje, da "ni nobenega dvoma", da bi bila predsednica stranke Alenka Bratušek "odlična finančna ministrica".

V Vesni se predvsem sprašujejo, "kakšna bo prihodnja gospodarska rast, če nam nekdo zapre pipo s plinom, če bodo police naenkrat prazne". Urša Zgojznik pravi, da rešitev vidijo v vlaganju v zelene tehnologije "in minister za finance mora to razumeti".

Anica Bidar (Za ljudstvo Slovenije) pa meni, da je "brez zveze, da se ukvarjamo z imeni". Ključno se ji zdi, da ljudstvo dobi državo in moč odločanja spet v svoje roke.