Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju bodo na ogled postavljeni načrti tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih.

Soočili so se Gorazd Knific (Pirati), Urška Zgojznik (Vesna), Esmeralda Vidmar (Za ljudstvo Slovenije), Andrej Žerovc (Resni.ca), Gregor Kos (Zdrava družba) in Bernard Brščič (DOM).

Pogovor sta vodili Nataša Mulec in Urška Jereb.

Prva tema pogovora so bili izbrani poudarki iz programov

DOM se zavzema za suvereno Slovenijo. Če ni suverena, kdo jo nadzira, je bil povprašan Bernard Brščič (DOM). Odgovor: Slovenija podlega diktatu Bruslja, Washingtona, Tel Aviva in je v zadnjih 30 letih v celoti izgubila suverenost. Zato je DOM suverenistična in antiglobalistična stranka.

Andrej Žerovc (Resni.ca) je bil soočen z vprašanjem, kako bodo slovenski politični prostor očistili vseh, ki ga kontaminirajo – to imajo namreč zapisano v programu. Na vprašanje neposredno ni odgovoril. Dejal pa je, da je Slovenija izgubila suverenost zaradi mednarodnih integracij, postali smo "bruseljska kolonija".

Gregor Kos (Zdrava družba) je pojasnil, da se zavzemajo za drugačno obliko demokracije, ki bo temeljila na referendumskem odločanju, tehnično vlado pa bi sestavljali tako, da bi najprej v DZ omogočili vstop večjemu številu strokovnjakov.

Piratska stranka se zavzema za to, da imajo predsedniki strank prepovedan vstop v vlado. Gorazd Knific (Pirati) je pojasnil, da številni predsedniki strank sploh ne pridejo v parlament, nimajo mandata ljudstva, potem pa kar začnejo odločati v vladi, kar je sporno. Piratska stranka si želi širšo demokracijo z referendumi, možnostjo odpoklica parlamenta ...

Urša Zgojznik (Vesna) je poudarila, da je Vesna nastala na podlagi združevanja nevladnikov, ker so se zavedli, da imajo kot ljudstvo moč. Sicer pa je spomnila, da so ključna tema podnebne spremembe.

Esmeralda Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) je bila soočena z navedbo iz programa, da bodo izvedli lustracijo. Kako? Zakon bodo sestavili s strokovnjaki, je odgovorila.

Inflacija in draginja

Cene bencina in dizla so se povišale za tretjino, draginja se širi na vse več področij. S katerimi ukrepi bi stranke pomagale premagovati draginjo tako prebivalstvu kot gospodarstvu?

Andrej Žerovc (Resni.ca) je navedel, da bi morala Evropska centralna banka dvigniti obrestno mero. Je pa to lahko za Slovenijo težava, saj smo "noro zadolženi" in v tem primeru dolga morda ne bi mogli več financirati.

Bernard Brščič (DOM) se je strinjal, da je krivec ECB. Slovenija pa bi lahko prek predstavnika Banke Slovenije Vasleta sporočila predsednici ECB-ja, da je razbrzdane denarne politike dovolj. Pa tudi Slovenija bi morala ubrati odgovornejšo proračunsko politiko, je navedel.

Gregor Kos (Zdrava družba) meni, da je treba povečati samooskrbo s hrano in do zime poskrbeti, da ima čim več gospodinjstev na voljo alternativno ogrevanje ali na drva ali na neki drug dosegljiv energent. Kot zdravilo za inflacijo je predlagal komplementarno valuto, osnovano na kovinah.

Gorazd Knific (Pirati) je spomnil, da so državni ukrepi precej znižali položnice za električno energijo, in na podoben način bi lahko ukrepali tudi drugod, kjer je draginja obremenjujoča, pri drugih energentih, hrani, stanovanjih ...

Urša Zgojznik (Vesna) je navedla, da lahko te težave rešujemo samo na srednji in dolgi rok. Medtem je ljudi spomnila, da je pomlad tudi čas za gojenje lastne zelenjave v vrtovih.

Esmeralda Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) se je strinjala z vsemi predhodniki.

Vojna v Ukrajini, Nato in EU

Esmeralda Vidmar (Za ljudstvo Slovenije): "Smo trdno prepričani, da nam je trenutna situacija več kot dobro pokazala, da nam lahko vlada, kot jo imamo, naredi več škode kot koristi. Majceno državo, kot je Slovenija, pozicionirati v polje moči, se postavljati na položaj, ki ga nikakor nimamo, je dobesedno škodljivo za celotno ljudstvo. Smo za to, da Slovenija ohrani nevtralnost, pa naj gre za rusko situacijo ali pa če bi se zgodila nemško-poljska situacija."

Urška Zgojznik (Vesna): "Temu, da so članstvo v Natu izbrali ljudje, prebivalci na referendumu, ne oporekamo. To ni napadalna vojska, ampak obrambna. Okrepimo lahko humanitarni del naše vojske znotraj Nata, poskrbimo za enote civilne zaščite, medicinske namene. Tu smo lahko Slovenci primer dobre prakse, ker so vedno pogostejše posledice podnebnih sprememb – suše, viharji, poplave. Potrebujemo takšen obrambni položaj, da vojaki pomagajo ljudem na terenu. Pogovarjamo se o napadih, ne pa o našem največjem sovražniku – podnebnih spremembah."

Gorazd Knific (Pirati): "Trenutno Nato zagotavlja kolektivno varnost, predvsem pa povzroča tudi kolektivno nevarnost. Evropska vojska in integracije, kjer sta naš ekonomski interes in prihodnost, so bistveno pomembnejše od čezatlantske povezave, ki lahko obstaja, vendar ne v tej obliki. Kar zadeva to vojno, to ni toliko klasična vojna, kot se zdi na prvi pogled, uporabljajo se nove tehnologije, drugačna taktika. Mi ves čas zagovarjamo popolno prestrukturiranje naše vojske v obrambno vojsko, ki bi znotraj skupne evropske vojske opravljala predvsem vlogo na področju kibernetskega vojskovanja. In pa lahke mobilne enote z visoko tehnologijo."

Gregor Kos (Zdrava družba): "Za nas je vprašanje Nata nekaj, kar je lahko samo odločitev ljudi na referendumu. Ne pa, da nam kateri koli politik govori, da v to gremo ali ne. Menimo, da je popolnoma neprimerno, da se leta 2022 v EU-ju sploh še pogovarjamo o Natu, ker je v vseh strateških dokumentih EU-ja že zdavnaj opredeljena skupna zunanja in varnostna politika, ki se ne udejanja in je ostalo pri tem, da je to zgolj zapisano zaradi prevelikega interesa ZDA."

Andrej Žerovc (Resni.ca): "Zavezali smo se, da če bomo imeli možnost o tem odločati, da bomo zagotovo razpisali posvetovalni referendum, na katerem bomo ljudi vprašali, kakšna je njihova volja. Ko se pogovarjamo z ljudmi na terenu, vidimo, da so mnenja sploh glede Nata že precej deljena in ni več te močne podpore, ki je bila, ko smo se odločali za vstop v Nato. Zakaj? V ospredju so globalistične težnje, ki težijo k podreditvi nacionalnih držav. Ljudje preprosto ne zaupajo več mednarodnim institucijam."

Bernard Brščič (DOM): "Nekateri vidni politiki v Sloveniji govorijo, da se je treba širiti v neskončnost do Turčije, sam se sprašujem, Turčija kot muslimanska država, ki ima 97 odstotkov ozemlja v Aziji, ki meji na Iran, Irak, Azerbajdžan. Vprašam vas, kakšna Evropska unija pa to bo. Če bo to neka trans evropsko-azijska sila? V Domovinski ligi smo prepričani, da tako, kot je EU zastavljen danes, ne bo šlo naprej, da se je treba vrniti k izvorni zasnovi EU-ja kot zveze suverenih držav, ki je primarno prostor svobodne trgovine. Medtem ko danes govorimo o težnjah po evrofederaciji, Slovenci, ki imamo izjemno negativne izkušnje s SFRJ, bi morali biti prvi, ki bi nasprotovali transformaciji EU-ja v evrofederacijo."

Kako zagotoviti energetsko varnost in samooskrbo? Z jedrsko energijo, fosilnimi gorivi, obnovljivimi viri ... ?

Bernard Brščič (DOM) je prepričan, da je t. i. zeleni prehod velika prevara, ki bo privedla v energetsko revščino. DOM se zavzema za osnovanje hrbtenice energetskega sistema na jedrski energiji oziroma JEK-u 2, pod pogojem, da zraven ne sodelujejo Hrvati.

Andrej Žerovc (Resni.ca) je za dolgoročno naslanjanje na torijske jedrske reaktorje. Ker pa teh še ni, je treba vmesni čas premostiti s termoelektrarnami. Obnovljivi viri nikoli ne bodo zadoščali, je dodal.

Gregor Kos (Zdrava družba) je proti jedrski energiji. Zavzema se za zmanjšanje naše porabe, za prihranek energije, "kjer je ne potrebujemo". Spomnil je, da je Slovenija z lesom bogata država, izkoriščamo lahko tudi geotermalno energijo.

Gorazd Knific (Pirati) je dejal, da imamo v resnici na voljo ali fosilna goriva ali jedrsko energijo, in zato so se odločili za jedrsko energijo. Dodal je, da jedrski odpadki niso več težava, temveč postajajo "zlato" oziroma gorivo prihodnosti. Nekoč, ko bodo obnovljivi viri dovolj tehnološko razviti, da bodo lahko zagotavljali hrbtenico sistema, pa lahko izvedemo prehod nanje.

Urša Zgojznik (Vesna) je za takojšen prehod na obnovljive vire energije. Naslednji blok nuklearke bo zgrajen čez 20, 30 let, Teš 6 bo ugasnjen leta 2033. Obnovljivi viri so tisti, ki lahko primanjkljaj zapolnijo, meni.

Esmeralda Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) je proti jedrski elektrarni, za obnovljive vire. Je pa tudi opozorila, da po raziskavah naš elektrodistribucijski sistem ni primeren za takojšen prehod na obnovljive vire energije.

Vsi našteti so za referendum o drugem bloku krške nuklearke.

Energetska in prehranska varnost

V Sloveniji letno zavržemo 139.000 ton hrane, največ gospodinjstva, sledi gostinstvo, pa trgovine in proizvodnja. Kako bi lahko to preprečili?

Gregor Kos (Zdrava družba): "V tem položaju smo zaradi popolnoma razbesnjene potrošniške družbe. To, da so nam ves čas na voljo dobrine z vseh koncev sveta za razmeroma sprejemljive cene, ni nekaj sonaravnega ali nekaj, kar nas lahko na dolgi rok vodi v stanje normalne družbe. Ena od možnosti je, da začnemo davčno drugače stimulirati. Nezdrave, neekonomične produkte naj tisti, ki jih želijo, kupujejo po bistveno višjih cenah."

Gorazd Knific (Pirati): "To, da se tone hrane mečejo stran, je dokaz, da te hrane v resnici ni tako malo. Zdaj se bojimo, da je bo zmanjkalo. Količina hrane se ne uporablja za njen osnovni namen, to je prehranjevanje, pač pa za regulacijo njene cene na trgu. Ukrepi bi morali iti v smeri, da se hrana umakne iz špekulacij na trgu. Kar zadeva zavrženo hrano, je lahko eden od ukrepov ta, da bi, če odvečno hrano razdelijo med prebivalstvo prek centrov, so oproščeni davka. S hrano ne bo tako hudo, kot se nakazuje."

Urša Zgojznik (Vesna): "To področje osebno raziskujem že 10 let. Zavržemo tretjino pridelane hrane, to je tako, kot bi šli v trgovino, kupili štruco kruha in tretjino kar takoj vrgli v smeti. Pomembno dejstvo je tudi to, da je tretjina tal danes degradiranih. Torej, pridelujemo hrano in jo mečemo stran. Ta popolni nesmisel kaže naš odnos do hrane. Polovico hrane zavržemo v gospodinjstvih, to je treba izrazito poudarjati. Vsi mi tukaj lahko nekaj naredimo že danes. Če vsak prebivalec Slovenije vrže stran 200 g jogurta, je to 400 ton jogurta dnevno. Spodbujati je treba dobre prakse, kot je doniranje hrane."

Esmeralda Vidmar (Za ljudstvo Slovenije): "Začnimo v vrtcih in šolah, vzgajajmo otroke, čemu je hrana namenjena. Otroci pojejo polovičko in vržejo v smeti, preprosto smo kot družba zašli in smo razvajeni. Vse je postalo samoumevno, naši dedki in babice bi nas znalo podučiti, kako se dela s hrano. Moja 90 let stara mama je rekla, če sem enkrat na mesec dobila košček mesa, sem bila zadovoljna. Mi pa vse te stvari jemo vsak dan čezmerno. Posledica so debelost, srčna in sladkorna obolenja itd. Iz tega naslova smo kot družba zboleli."

Andrej Žerovc (Resni.ca): "Hrana, ki se zavrže, je v večini primerov hitro pokvarljiva. Ljudje se bodo samoregulirali takrat, ko jih bodo razmere v to prisilile. Ko bo hrana dovolj draga, bodo na njo začeli drugače gledati, hrati bodo njihove nakupovalne navade postale drugačne. Pomembna sta ozaveščanje in vzgoja v šolah in vrtcih. Mi spodbujamo vrtičkarstvo, na lokalni ravni bi bilo treba vložiti veliko napora in dati zemljišča ljudem v najem za lastne vrtičke. Doma pridelane hrane zagotovo ne bodo metali stran."

Bernard Brščič (DOM): "V Domovinski ligi verjamemo v tržni mehanizem. Če se hrana meče stran, je to zgolj posledica tega, da je hrana razmeroma poceni, da je je veliko obilje. V zadnjem letu, ko smo priča cenovnemu stampedu, cene so se dvignile ne za sedem, ampak za 30 odstotkov, sem prepričan, da se bodo ti podatki korigirali. Predsednik vlade je dejal, da ne bo več 10 vrst francoskih rogljičkov, pretendent za predsednika vlade pa je včeraj govoril, da nam bo odrekel meso tri dni v tednu, sam pa pravim, da je treba prepustiti ljudem, da se sami odločajo, kaj bodo jedli. To ni naloga države, država mora zagotoviti pogoje relativnega gospodarskega obilja."

Davčna politika

Bernard Brščič (DOM) je povedal, da zagovarjajo znižanje davkov, tudi DDV-ja na 20 odstotkov. Primanjkljaj bi nadomestili po njegovih besedah z nižjo javno porabo, ki trenutno znaša več kot 53 odstotkov BDP-ja. V zadnjih štirih letih se je zaposlilo v javnem sektorju novih 10.000 ljudi, v covidne dodatke je "šla milijarda evrov", s katerim država dela kot "svinja z mehom", je dejal Brščič, ki se zavzema za "vitko državo".

Tudi Andrej Žerovc (Resni.ca) se je zavzel za nižje davke in t. i. vitko državo. Efektivna davčna stopnja bi se po njegovih besedah morala sčasoma znižati na 33 odstotkov. "S tem dosežemo, da ljudem ostane več dohodka, dvigne se kupna moč, zato bodo več trošili, ko več trošijo, pa se prek DDV-ja in drugih prijaznih davkov pobere več denarja," je dejal.

Gregor Kos (Zdrava družba) pa je povedal, da je pri davčnih spremembah treba začeti na začetku z dvigom plač. V Zdravi družbi bi za manj kakovostne izdelke povečali davčne stopnje, za izdelke, ki omogočajo sonaravni razvoj, pa bi davke znižali.

Pirat Gorazd Knific je povedal, da načrtujejo znižanje davka na plače, pri čemer bi izpad v proračunu nadomestili s povečanjem davkov na kapital, tudi z davkom na prihodek iz naslova kriptovalut. Kriptovalute bodo obdavčene enako kot vsi drugi kapitalski dobički, je povedal.

Urša Zgojznik (Vesna) je povedala, da so v stranki za pravične davke. "Mene so učili, da je delo vrednota, danes pa je delo bolj obdavčeno kot kapital, tu se za nas začne pravičnost davkov," je navedla in dodala, da je treba ugrizniti tudi v "kislo jabolko" obdavčitve nepremičnin, še posebej tistih praznih.

Esmeralda Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) pa je izpostavila, da je v družbi zazeval velik prepad med tistimi, ki zaslužijo malo, in tistimi, ki zaslužijo veliko. "Tisti, ki zaslužijo veliko, so po zadnji davčni reformi dobili še veliko več v primerjavi s tistimi, ki zaslužijo malo," je dejala in dodala, da "je v državi denarja dovolj, samo odteka tja, kamor ni treba". Korupcija letno po njenih besedah odnese poltretjo milijardo.

Janša ali Golob?

Za konec so jih povprašali, koga bi podprli za mandatarja, Janšo ali Goloba.

Nobenega ne bi podprli Za ljudstvo Slovenije, Zdrava družba, Resni.ca, DOM. Janše ne bi podprli Vesna in Pirati.