Ob zunanjem ministru Anžetu Logarju iz SDS-a so bili v studiu še Jernej Pavlič iz SAB-a, Matej Tašner Vatovec iz Levice, Jožef Horvat iz NSi-ja in Matjaž Nemec iz SD-ja. Pogovor s predstavniki političih strank je vodil Seku M. Conde.

Med drugim so se odzvali na dogovarjanje glede skupnega ribolovnega območja, komentirali pa so tudi volitve na Madžarskem in v Srbiji. Kakšna bo prihodnost regije in sveta po ruski invaziji v Ukrajino in varnostna politika Unije?

Prva tema so bili odnosi s Hrvaško oziroma "dogovarjanje o dogovoru", ki naj bi prinesel rešitev za težave ribičev. Ribiči so za TV Slovenija izrazili nezadovoljstvo.

Logar (SDS) je pojasnil, da so dialog in stabilni odnosi s sosedami v našem interesu. Treba se je pogovarjati, in ne delati kot v preteklosti, ko so zunanji ministri zavračali pot v Zagreb, je poudaril. Glede aktualnega projekta pa je povedal, da so na mizi za zdaj vse rešitve, in ko bodo kaj konkretizirali, bo vse predstavljeno na odboru DZ-ja za zunanjo politiko (OZP). Poudaril je tudi, da je glavni cilj uveljavitev arbitražnega sporazuma, in dobri odnosi s sosedo so boljši temelj za napredek kot tožarjenje in ignoriranje.

Nemec (SD) je ponovil stališče, da je na kocki arbitražni sporazum. Socialne demokrate še posebej skrbi, ker ima trenutno odločanje v roki Janez Janša, ki se je v odnosih s Hrvaško doslej že dvakrat opekel. Nemec je to konkretiziral s primeroma: dogovor Milanović-Janša glede NLB-ja, in blejski sporazum Sanader-Janša. Ocenil je tudi, da je Hrvaška v zadnjih letih dosegla svoje ključne zunanjepolitične cilje, tudi s podporo Slovenije, medtem ko Slovenija v zameno ni dobila ničesar.

Pavlič (SAB) je poudaril stališče stranke: dobri, stabilni odnosi s sosedami so v državnem interesu. Tudi to, da se dobi rešitev za ribiče, ki jih bremenijo kazni, je dobro. Je pa treba paziti, da dogovor ne bi škodil uveljavitvi arbitražne odločbe. Pavlič je dodal oceno, da vsakokratna desna vlada zlorablja zunanje odnose za notranjepolitične točke. Naštel je dogovarjanje o incidentih med Sanaderjem in Janšo, pa specialce na meji, prerivanje Podobnikov na meji itd.

Horvat (NSi) je spomnil, da je odbor DZ-ja za zunanjo politiko že leta 2017 po arbitražni razsodbi sprejel dva sklepa. Prvi: da je arbitraža zavezujoča za obe državi. Drugi: vlada naj vodi intenziven dialog s Hrvaško. In šele zdaj, ti dve leti, ta dialog dejansko poteka. Opozicija pa reagira kot opozicija in pozablja na dejstva, je dodal.

Vatovec (Levica) je poudaril, da je arbitražno sodišče že določilo mejo in zato ni kaj veliko razpravljati, kje lahko lovijo slovenski ribiči in kje hrvaški. Obstoječe dogovarjanje je po Vatovčevih besedah kapitulacija. Tudi poslanec Levice je ocenil, da Janša izrablja zunanje odnose za notranjepolitične namene. Spomnil je še, da je Janša podpiral Trumpa, "provociral" glede vprašanja vojne v Ukrajini ...

Odnosi z Madžarsko in Srbijo ter širitev EU-ja

Na Madžarskem je že četrtič slavil Viktor Orban, v Srbiji pa ponovno Aleksandar Vučić.
"Kaj za slovenske odnose z Madržarsko pomeni Orbanova zmaga, vse po starem ali nov pristop?" je vprašal voditelj oddaje.

Nemec (SD): "Če bo imel v Sloveniji enakomislečega partnerja, potem lahko pričakujemo nadaljnje postopke orbanizacije tako na skrajnem vzhodu naše države kot v slovenskem gospodarstvu. Več kot očitno je, da gre za osebno afiniteto, ko zet Orbana odkupuje Savo Turizem na netransparenten način, preko madžarskega kapitala pa se obvladuje tudi del slovenskega medijskega prostora". Če se bo po 24. aprilu "desna agenda avtokratov uveljavila ponovno tudi v Sloveniji", se bo raven človekovih pravic drastično znižala, je bil prepričan Nemec in dodal, da poskušajo podrediti medije, utišati civilno družbo, podrediti policijo in omejiti svobodo.

Se je Orban pokazal za manj zanesljivega partnerja, kot je bil pred rusko agresijo na Ukrajino? "Evropska unija je v odgovoru na nedopustno, brutalno rusko invazijo na Ukrajino vedno ravnala hitro, v soglasju in z najstrožjimi ukrepi do zdaj. Vse te ukrepe je podprlo vseh 27 članic, tako da lahko rečem, da smo vedno, tudi če je bila na začetku razprava malce burnejša, na koncu prišli do rešitev, ki so omogočile EU-ju, da sprejme stroge sankcijske ukrepe," je na vprašanje voditelja odgovoril Logar (SDS), ki pričakuje, da bo ob vseh grozljivih slikah, ki jih gledamo po umiku Rusov iz Buče, treba sprejeti naslednji sveženj sankcij EU-ja.

Srbija je ena redkih evropskih držav, ki nasprotuje sankcijam Rusiji. Ukrajinska suverenost da, ampak srbski interesi so v prvem planu, je rekel stari-novi predsednik. Kaj to pomeni za srbsko pot v EU? "Če bo Unija nadaljevala s tempom, kot ga je peljala do zdaj, da bomo imeli Evropo dveh hitrosti, Evropo, kjer bo jedrna skupina držav gospodarsko neodvisna od preostalih in druge izkoriščala, potem bo to nov paket držav z avtoritarnimi tipi, kakršni so Vučić in Dodik in Orban, ki bodo peljali neko novo skupino, mogoče razširjen Višegrad, grozno bo, če se bomo po 24. aprilu tudi v Sloveniji zbudili v neko malo Madžarsko," je na vprašanje odgovoril Vatovec (Levica) in dodal, da je "aktualna vlada pripravljena prodati celo državo, samo da se ohrani na oblasti".

V BiH je napotenih dodatnih 500 vojakov Euforja, še 2000 pa jih čaka v pripravljenosti. Lahko čimprejšnja pridružitev BiH-a v EU ustavi eskalacijo nasilja v tej državi? "Vsekakor v stranki SAB smo dali zagotovilo, da če bomo v prihodnji vladi, bomo imenovali posebnega odposlanca za Balkan, ki bo bdel nad tem, da bodo postopki potekali čim hitreje in v skladu s pravili EU-ja, treba je vedeti, da nekatere države Balkana že dolgo časa čakajo, zato je prav, da si prizadevamo, da bi tem državam omogočili, da čim prej pristopijo v EU," pa je na vprašanje odgovoril Pavlič (SAB) in dodal, da je BiH zagotovo ena od njih. "Verjamem, da bodo ljudje odšli 24. aprila na volitve in oddali glas proti tej vladi in za demokracijo in svobodo medijev," je nato med drugim še dodal.

Sklepna izjava predsednikov evropskih parlamentov na Brdu pri Kranju vsebuje navodilo, naj države članice čim bolj pomagajo državam kandidatkam pri vstopu v EU. V primeru Severne Makedonije Grčija in Bolgarija nista delovali v tem duhu. Kakšen bo odnos vaše vlade glede širitve EU-ja na Zahodni Balkan v novem mandatu? "Takšen kot v teh dveh letih. V NSi-ju smo izjemno zadovoljni, da smo v času predsedovanja lahko organizirali izjemno uspešno konferenco o Zahodnem Balkanu, na kateri smo po dolgih letih širitveni proces dali spet na dnevni red," je pojasnil Horvat (NSi) in ob tem spomnil, da za Slovenijo članstvo v EU-ju predstavlja politični in vrednostni okvir. Drugi steber pa je članstvo v zvezi Nato, ki predstavlja temeljni varnostni okvir, je nadaljeval Horvat. "Širitveni proces EU-ja je najmočnejše politično orodje EU-ja, tukaj je Slovenija, ne glede na našo velikost, naredila pomembne korake naprej," je še pristavil.

Tretja tema je bila širitev Evropske unije, vpliv tretjih sil na evropski prostor in tudi vpliv vojne na vse to.

Logar (SDS) je tu odgovarjal na vprašanje, kaj naj s Turčijo, ki se pogaja z Evropsko unijo vse od leta 1987. Logar je v odgovoru spomnil, da Turčija sicer podpira Ukrajino, a obenem noče podpreti sankcij proti Rusiji. Glede poti Turčije v EU pa je dejal, da so merila jasna, in če bodo izpolnjena, se lahko naprej pogajamo, je pa vprašanje, ali si Turčija to sploh še želi.

Horvat (NSi) je glede postopkov vstopanja v EU dejal, da so postopki jasno definirani. Mogoča pospešitev približevanja določenih držav – Gruzije in Moldavije – zaradi strateško-varnostnih vprašanj je stvar razprave držav članic. Je pa res, da je so tudi simbolna dejanja pomembna, kot sta bila denimo obiska predsednice Evropskega parlamenta v Kijevu, pa tudi Janšev obisk. Ponovil je misel, da praznega prostora v mednarodnih odnosih ni, in če se umakneš, se širi nekdo drug.

Nemec (SD) je ocenil, da je prvi dolg Slovenije in tudi Evropske unije Zahodni Balkan, saj je tam trenutno vakuum, kjer marsikaj počnejo Turčija, Katar, Savdska Arabija ... Balkanu smo veliko obljubljali in ne veliko izpolnili, in te napake ne smemo ponoviti na primeru Ukrajine.

Vatovec (Levica) je dobil vprašanje, kakšen odnos vzpostaviti do Rusije po koncu vojne. "Tak, da bo vsak imel nekaj od tega," je odgovoril. Vatovec opaža, da smo spet priča blokovski delitvi, kakršno smo videli med hladno vojno, kar je po njegovi presoji tekma brez dna. Imamo težnjo po oboroževanju, kar je slabo za vse, pa tudi za okolje, je dodal.

Pavlič (SAB) je zatrdil, da moramo pri svojih prihodnjih odnosih z Rusijo – pa tudi z drugimi svetovnimi silami – kot ključno obravnavati naše gospodarstvo. Vlado je obtožil, da to pozablja, in slabša odnose ne samo z Rusijo, temveč tudi Kitajsko, kar se bo poznalo. Slovenija je zelo odvisna od uvoza, je poudaril. Logar je na to odvrnil, da so na prvem mestu človekove pravice, in ne merkantilizem.

Invazija Rusije na Ukrajino in geopolitični premiki

Rusija tako kot ZDA ni članica Mednarodnega kazenskega sodišča. "Preiskava tožilcev v Ukrajini poteka že od leta 2013, vprašanje je, kdo naj privede pred sodišče Vladimirja Putina?" je vprašal voditelj.

Nemec (SD): "To vprašanje desetletja bo v prihodnje glede na sile razmer globalno, težko je odgovoriti. Opozoril bi predvsem na vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča in odnos Slovenije do njega, tožilec Kahn je pozval vse članice EU-ja, naj pomagajo kadrovsko in finančno. Kolikor vemo, in vprašanje ministru je, ali bo Slovenija res namenila le 50.000 evrov, kar bi pomenilo najmanj za Latvijo, ki je namenila 100.000 evrov."

Logar (SDS): "Kar se kazenskega sodišča tiče, naj vas ne skrbi, Slovenija je Kahnu posredovala vse potrebne informacije glede napada na častni konzulat v Harkovu, še več, zakaj Slovenije ni med 14 članicami, ki se pridružujejo temu? Že pred časom smo poslali generalnemu državnemu tožilcu. Ko bomo od njih dobili odprt primer, se bo tudi Slovenija pridružila in bo 15. članica, ki bo aktivno sodelovala pri primeru. Imamo začasnega odpravnika poslov v Kijevu, kar je bistvena pridobitev v zvezi s komunikacijo s kazenskim sodiščem."

Pavlič (SAB): "Pomembno se mi zdi, da kar se tiče zunanje politike, poskušamo gledati naše nacionalne interese, ker ljudi ne zanima, kdo bo dobil kakšen mednarodni spor, ampak kako bodo živeli v Sloveniji, zanimajo jih pokojnine, zanima jih zdravstvo, zanimajo jih plače in samooskrba z energijo in hrano ter dobrinami, ki jih ta kriza močno draži."

Rusija se oddaljuje od Zahoda in približuje Kitajski in Indiji. Vatovec (Levica): "Mislim, da so stvari precej bolj kompleksne, kot jih lahko nekdo predvidi za nekaj let vnaprej. Nihče ni pričakoval agresije Rusije na Ukrajino, in kakšen bo svet po tem, je vprašanje. Vidimo približevanje Rusije Aziji, ki je vedno močnejša, vprašanje pa je, kje je EU, mislim, da malo zaostaja. Verjetno smo bili predolgo tradicionalno vezani na ZDA in se je to ravno v tem konfliktu pokazalo kot ena od velikih napak." Po njegovih besedah gre "bitka za plin in vprašanje vzhodne Natove meje" v korist ZDA. "ZDA nimajo težav zaradi ruskega plina in so šle zdaj v Venezuelo po cenejši energent," je sklenil in dodal, da svet v prihodnosti potrebuje širši multilateralizem in preseganje blokovskih delitev iz preteklosti.

Kako močen blok je EU na svetovnem parketu? "Ko je Putin brutalno napadel Ukrajino, je dejansko Unija bila, in upam, da bo ostala enotna, kar zadeva sankcije proti Rusiji itd. ter kar zadeva pomoč Ukrajini. Putinova vojna ni samo vojna z Ukrajino, ampak je to vojna proti celotni Evropi, to je vojna v Evropi proti evropskim vrednotam," je odgovoril Horvat (NSi), ki upa, da bo EU znal poenotiti ves demokratični svet proti Putinu. "Upam, da bo kmalu ruski narod razumel, zdaj živi v popolni informacijski blokadi, kaj Putin v Ukrajini dela. In ko se bo ruski narod dvignil proti svojemu predsedniku, takrat bomo, upam, blizu konca te vojne morije," je sklenil.