Mnenja so predstavili Petra Kovačec (Piratska stranka), Martina Kos (Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba), Bernard Brščič (Domovinska liga), Uroš Macerl (Vesna), Zoran Stevanović (Resni.ca), Anica Bidar (Za ljudstvo Slovenije). Soočenje je vodil Boštjan Veselič Golob.

Voditelj je soočenje začel s težavami v pravosodju in med njimi naštel: dolgotrajna sojenja, številne padle primere zaradi postopkovnih razlogov, številne neizpolnjene odločbe ustavnega sodišča ... Kako bi se stranke s tem borile?

Težave v pravosodju

Uroš Macerl (Vesna) je v uvodu zatrdil, da težave v pravosodju niso poglavitne. Če se namreč ne lotimo podnebnih sprememb, na vročem in mrtvem planetu ne bomo imeli ne pravosodja niti drugih državnih sistemov. Glede sodstva pa je dejal, da je neučinkovito, za učinkovitost pa so odgovorni predsedniki sodišč. "Sodstvo tudi ni neodvisno; za zagotavljanje neodvisnosti je odgovorna politika, zato je treba pravo politiko izvoliti v DZ," je zatrdil.

Petra Kovačec (Piratska stranka) se zavzema za absolutno transparentnost sodstva. "Sodbe morajo biti javne, javno morajo biti objavljene tudi vse diplome tistih, ki pravosodno oblast izvajajo," je navedla. Sicer pa je sodstvo strokovna sfera in vanjo politika ne sme posegati.

Zoran Stevanović (Resni.ca) je navedel, da se v stranki zavzemajo za petletni mandat sodnikov in tožilcev. Znotraj sodstva se mora oblikovati skupina, ki bo preverjala tehnično izvedbo sojenja (ne vsebinsko). Kdor sodi slabo in počasi, mora ostati brez mandata. Resni.ca se zavzema tudi za spremembo volilnega sistema.

Bernard Brščič (Dom) je zatrdil, da je Slovenija nepravna država, ker se sodi v nerazumnem roku, imamo slabo pravoznanstvo, sodstvo ni neodvisno in nepristransko. Zato se zavzemajo za revizijo vseh sodniških imenovanj, preveriti pa je treba tudi, ali sodniki res izpolnjujejo pogoje. Spomnil je na "eklatanten primer" vrhovnega sodnika Masleše. Tiste sodnike, ki sodijo protiustavno in protizakonito, je po navedbah Brščiča treba kazensko preganjati.

Martina Kos (Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba) hoče izvesti korenito spremembo političnega sistema, v vmesnem času pa postaviti tehnično vlado. Sicer pa se v gibanju zavzemajo za depolitizacijo sodstva. Med drugim jih moti, da so sodniki in ustavni sodniki imenovani v parlamentu, kar je "nepotrebno prepletanje vej oblasti". Glede sodnih zaostankov pa je povedala, da Slovenci preradi in prepogosto vlagamo tožbe, to kulturo bi morali sami spremeniti.

Anica Bidar (ZLS) pa je zatrdila, da v Sloveniji nimamo ne sodnega sistema, ne tožilstva in niti policije.

Spoštovanje odločitev ustavnega sodišča

Bi, če bi bila vaša stranka v parlamentu, spoštovali odločitev ustavnega sodišča, čeprav to ne bi bilo v vašo korist, je sodelujoče na soočenju v nadaljevanju vprašal voditelj.

Macerl (Vesna) je odgovoril, da absolutno. Sodstvo in pravna država v Sloveniji po njegovih besedah delujeta, a na "slovenski način". "Potrebujemo 30 let, da priznamo krivico, ki smo jo naredili izbrisanim, potrebujemo 21 let, moj primer, da so kmetje dokazali škodo od tovarn v Zasavju, pol jih je vmes že pomrlo," je navedel. Problematično je, da se v sodstvo vtika politika, je dejal. "Ljudje, ki bi mogli biti največji vzor, so tisti, ki ne prihajajo na sodišče, ne dvigajo pošte," je bil kritičen, da je težava v parlamentu, ki sodstvu ne omogoči normalno delati.

Kovačec (Pirati) je na vprašanje odgovorila z besedami, da se "v Sloveniji sodišča skrivajo za neodvisnostjo", ki velikokrat ni neodvisnost od politike, pač pa neodvisnost od zakonodaje. "To kažejo sodbe evropskih sodišč, ki zelo pogosto sodbe slovenskih sodišč razveljavijo," je dodala. Na pripombo voditelja, da so sodbe večinoma razveljavljene zaradi predolgotrajnih postopkov, je odvrnila, da je "treba te postopke prilagoditi in se vprašati, kaj ni v redu v sodnem sistemu".

Kos (Zdrava družba) je tudi povedala, da je absolutno treba spoštovati odločitve ustavnega sodišča. "Večja težava pri ustavnem sodišču je, da določenih odločitev ne sprejema ustrezno hitro, sploh se je to pokazalo v zadnjih dveh letih, ko so se sprejemali nezakoniti in neustavni odloki," je opozorila in dodala, da preden je ustavno sodišče odločilo, je odlok že prenehal veljati in so bile pobude zaman.

Tudi Brščič (DOM) je zatrdil, da je absolutno treba spoštovati ustavno sodišče, a sodna veja oblasti po njegovem mnenju ne sme biti onkraj kritike. "Trdim, da mora politika poseči v sodno vejo oblasti zato, ker so razmere v pravosodju nevzdržne. Gre za incestni sistem. Sodni svet, tožilski svet so zaprti sistemi," je povedal. Zavrnil je reakcijo voditelja, da je beseda incestni sistem pretirana. "Akademska sfera se ščiti med sabo in ne naslavlja problema, da imamo ugrabljeno pravosodje," je odvrnil.

Bidar (Za ljudstvo Slovenije) je na vprašanje odvrnila, da bi bilo treba najprej zagotoviti, da bodo ustavni sodniki sodili v skladu z zakoni in ustavo. "Da bi lahko sodili v skladu z ustavo, je treba zagotoviti ustavo, ki jo bo potrdilo ljudstvo," je dodala. Omenila je, da nikjer v Sloveniji ni bilo 'laboratorijsko izoliranega virusa'. "Kje je pravna država, če so kljub temu bili odloki, če so ljudi maltretirali z maskami," je dejala.

Protesti, ki so zamajali Slovenijo

Med epidemijo so protesti zamajali Slovenijo. Upravičeni ali ne, bili so vir prizorov, kakršnih dotlej nismo bili vajeni. Kako stranke gledajo nanje, je vprašal voditelj.

Stevanović (Resni.ca) je bil eden najvidnejših udeležencev in vabilec nanje. Po njegovi oceni so bili najbolj fantastični v zgodovini Slovenije, a žal pozneje ugrabljeni od nasilnežev. Navedel je, da ga je policija na protestih nezakonito pridržala, za kar pa da sta odgovorna Hojs in Janša. Če bi bil on takrat premier, bi bilo drugače, je zatrdil, ker ne bi vladali s protiustavnimi odloki.

Bidar (ZLS) je zatrdila, da je vlada takrat uvajala odloke proti nečemu, česar "dejansko uradno ni bilo", saj da "nimajo laboratorijskega dokaza o virusu". Protesti so bili dobri in mirni, policija pa je prekoračila silo. Če bi vlada na svetlo dala dokaze o virusu, pa protestov sploh ne bi bilo, je še izjavila.

Brščič (Dom) se zavzema za svobodno zbiranje in podpira proteste. Različnih protestov se udeležuje že 20 let. Teh pa se ni, ker ne verjame v nasilje in metanje granitnih kock v policijo. Te proteste so ugrabili prekucuhi, "preprodajalci drog iz Sandžaka", ki so želeli na nezakonit način zrušiti oblast, je dejal in dodal, da se je policija nanje odzvala sorazmerno. Dodatno je ocenil, da je odpor najbrž povzročila vlada s čezmerno restriktivnimi ukrepi.

Macerl (Vesna) je spomnil na svoj 20-letni okoljski aktivizem. V Ekokrogu so organizirali veliko protestov, a vsi so bili mirni, kulturni, vsebinski. Tako se lahko protestira in se na koncu tudi zmaga, je pa treba biti vztrajen, je opomnil. V oceni vladnih ukrepov je dejal, da bi morala imeti stroka zadnje mnenje, komunicirati pa bi jih bilo treba človeško, ne pa vojaško. Vlada bi morala protestnike nagovoriti kot državljane, kot ljudi, ne pa kot "nebodigatreba rajo".

Kovačec (Piratska stranka) se protestov ni udeležila, a v stranki pravico do protestov zagovarjajo. Spomnila je na mnenje ustavnega sodišča, da je bilo omejevanje neustavno. Po njeni oceni je policija postala represivni organ aktualne oblasti. Glede ukrepov pa je izjavila, da so bili slabo skomunicirani. "Zdaj imamo čas, da jih jasno opredelimo za prihodnje podobne situacije," je dodala.

Kos (Zdrava družba) se je udeležila številnih protestov in tudi pozivala k udeležbi. Je pa poudarila, da Gibanje Zdrava družba nikoli ni nastopilo kot organizator. Gibanje ni videlo potrebe po samopromociji prihodnje politične stranke, se je posredno obregnila ob Stevanovića. Vprašala se je, kako naj se ljudstvo odzove na protiustavne in protizakonite odloke drugače kot z državljansko nepokorščino, če vse preostale oblike javnega pritiska nimajo rezultatov. Ukrepe bi kot hipotetična vladajoča stranka prepustila stroki. Ocenila je, da so bili sprejeti ukrepi v boju proti epidemiji neprimerni za ta tip bolezni.

Oprostitev kazni na protestih?

Voditelj je spomnil, da je Inštitut 8. marec predlagal in tudi Tanja Fajon napovedala amnestijo vseh, ki so prejeli kazni med protivladnimi protesti. Pozdravljate takšno odločitev?

Brščič (DOM): "Absolutno ne, mislim, da to pomeni uzakonjanje nezakonitosti. V Domovinski ligi zagovarjamo ustavnost in zakonitost. Vsi, ki so dobili kazni, naj jih plačajo," je dejal.

Bidar (Za ljudstvo Slovenije) se je retorično vprašala, zakaj je potrebna amnestija za kazni, če so pa te nezakonite. "Vsak, ki je dal zahtevo za sodno varstvo, je bil uspešen, teh kazni policija sploh ne bi smela pisati," je zatrdila.

Stevanović (Resni.ca) je pozdravil takšen predlog amnestije. "Vsak prekršek, vsaka globa, ki je bila napisana na podlagi neustavnih in nezakonitih odlokov, bo abolirana. Smo za abolicijo popolnoma vseh prekrškov, ki so bili pisani na podlagi teh odlokov. To pomeni, da bodo ljudje, ki so že plačali kazni, dobili denar nazaj," je povedal in dodal, da bodo vsi postopki proti tistim, ki so vložili zahtevo za sodno varstvo, ustavljeni.

Macerl (Vesna) je dejal, da amnestije "kar za vse", ne moremo narediti. "Velika večina, ko bo sodstvo presodilo, ali so kazni zakonite ali ne, bo oproščena, tako je prav," je dejal. "Če pa se je namensko delala škoda in vandalizem, se to ne sme dati v ta sklop, je opozoril.

Kovačec (Pirati): "V primeru, ko se dokaže, da so bile kazni nezakonite, smo seveda za to." Na pripombo voditelja, da je nekaj branje ustave, nekaj čisto drugega pa "metanje kock", je pritrdila.

Kos (Zdrava družba) je bila kratka: "Ne moremo pisati kazni za nekaj, kar zakonsko ni predvideno. Vse, kar ne temelji na zakonu, ampak na nekih odlokih, bo padlo."

Vam je žal, da nimate poslanca?

Voditelj je v nadaljevanju spomnil, da je v studiu neparlamentarnih soočenj vedno manj strank, ki se selijo na soočenja parlamentarnih strank. "Vam je žal, da niste našli kakšnega poslanca, da bi tudi vi sodili v kvoto parlamentarnih strank?" je vprašal.

Brščič (DOM) je bil odločen, da mu ni žal. "Gre za politično korupcijo, gre za noro ureditev, da imajo tiste stranke, ki niso kandidirale in niso bile izvoljene leta 2018, status parlamentarne stranke, Naša dežela, Dobra država – to niso parlamentarne stranke," je dejal.

Bidar (Za ljudstvo Slovenije): "Čisto nič nam ni žal, da na svoji listi nimamo izdajalcev. To samo pokaže, kakšna farsa so volitve, problem je ravno v tem, da je kriminalna združba pisala pravila, kako gremo na volitve."

Stevanović (Resni.ca): "Nikakor mi ni žal, vesel sem, da sem v tem terminu, ker bodo ljudje v tistem videli, koga ne smejo voliti."

Kos (Zdrava družba): "Tudi nam ni žal, da nimamo nobenega izmed trenutnih poslancev. Zelo smo ponosni, da smo za našo kandidaturo zbrali 12.000 podpisov volivcev, kar je dosti več, kot če bi imeli med nami poslanca."

Kovačec (Pirati): "Tudi nam ni žal, da nismo v tisti drugi sferi. Gre pa za preskakovanje vrste, ki se nam zdi krivično, da je to sploh dopustno in možno."

Macerl (Vesna): "Mi smo ponosni na to, da nimamo nobenega poslanca. Pa so hoteli priti k nam. Zato smo edina prava zelena stranka s podporo evropskih zelenih, ki je nastala iz civilnih gibanj. Na to smo ponosni."

Bi kot mandatarja podprli Goloba ali Janšo?

Stranke so se na to vprašanje odzvale različno. DOM se je zavzel za položaj kritične opozicije. ZOS meni, da je ustava neveljavna in da bi morali volitve ustaviti. Resni.ca je proti obema. Zdrava družba zavrača koalicijo s katero koli od trenutnih parlamentarnih strank. Piratska stranka bi šla v koalicijo z vsemi, ki zagovarjajo enake vrednote, kot jih vsebuje njihov program, pri čemer so nekatere obstoječe parlamentarne stranke že pokazale, da jih kršijo. Stranka Vesna si želi vstopiti v vlado, pri čemer opozarjajo, da so nekatere obstoječe parlamentarne stranke dokazale, da delujejo protiokoljsko.

Verjamete anketam?

Ankete javnega mnenja trenutno kažejo, da nobena od neparlamentarnih strank na soočenju ne bi prestopila parlamentarnega praga. "Kako zanesljive so te ankete, jim gre verjeti?" je bilo zadnje vprašanje soočenja.

Brščič (DOM): "Prava anketa bo 24. aprila. Močno dvomim o predikativni sposobnosti anket, gre za celoten sprevržen sistem sodelovanja medijev in mašinerije merjenja anket, kjer se umetno konstruira realnost s ciljem, da se posamezne opcije predstavljajo kot izvršeno dejstvo."

Bidar (Za ljudstvo Slovenije): "Ankete bi morale biti v predvolilnem času prepovedane, ker ljudem ustvarjajo mnenje. So pa vse zmanipulirane."

Stevanović (Resni.ca): "Ankete so namenjene ustvarjanju javnega mnenja, ne pa ugotavljanju. Umetno nas držijo blizu parlamentarnega praga, da bi pozornost preusmerili na Goloba, samo da Janša ne zmaga. Tokrat bodo ljudje spregledali."

Kos (Zdrava družba): "Te ankete so popolnoma nemerodajne in mi se na njih ne zanašamo. Verjamemo, da bomo prestopili prag."

Kovačec (Pirati): "Glede anket bi rekla, da mi verjamemo, da bomo prestopili prag. Ankete nam zelo dobro kažejo. Glavna anketa bodo volitve."

Macerl (Vesna): "Dobivamo informacije, da ljudje, ki so poklicani, niso vprašani za določene stranke, kar daje potrditev, da se manipulira. Mi verjamemo, da so ljudje končno spoznali, da je treba narediti spremembo. Verjamem v iskreno glasovanje, ne v kalkuliranje."