Na soočenju je sodelovala druga skupina parlamentarnih strank, tokrat, po odločitvi sodišča, tudi Gibanje Svoboda. Mnenja so soočili Marta Kos (Gibanje Svoboda), Nik Prebil (LMŠ), Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo), Bojan Potočnik (DeSUS), Aleksandra Pivec (Naša dežela) in Zmago Jelinčič (SNS). Tema soočenja je bila mednarodna politika, voditelj pa Igor Pirkovič.

Kaj pomeni slovenska zastava?

Soočenje se je začelo z vprašanjem vsem sodelujočim o tem, kaj jim pomeni slovenska zastava, saj je prav na dan soočenja praznik slovenske zastave.

Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo) je dejal, da je zanj zastava simbol državnosti, neodvisnosti, suverenosti naroda, države, ki je članica OZN-a. Ima občutek, da se vsega tega številni Slovenci ne zavedajo dovolj in ji izkazujejo premalo pozornosti.

Marta Kos (Gibanje Svoboda) je dejala, da slovenska zastava na veleposlaništvu v Kijevu ne visi več, saj naj bi jo že drugič odstranili zaradi nevarnosti. Kot v tujini bivajoča Slovenka je povedala, da Slovenci v tujini slovensko zastavo celo bolj cenijo kot tisti doma. Sicer pa ji zastava pomeni patriotizem in pomoč pri tem, da najdemo svojo identiteto. Pomaga nas razlikovati od drugih držav.

Aleksandra Pivec (Naša dežela) je rekla, da v njeni stranki gojijo spoštovanje do vsega, kar je povezano z nacionalno identiteto: zastava, jezik, kultura, simboli. Obžaluje, da vsi Slovenci ne izkazujejo toliko spoštovanja do teh simbolov.

Bojan Potočnik (DeSUS) je zastavo prvič osebno doživel 26. junija 1991 pred parlamentom. Povedal je, da starejša populacija spoštuje zastavo kot del naše identitete.

Zmago Jelinčič (SNS) je dejal, da je obstoječa zastava naš simbol zadnjih 150 let. A po Jelinčičevih trditvah ima Slovenija 1000-letno zgodovino in številne simbole. To bi morali učiti v šolah, je dodal.

Nik Prebil (LMŠ) je kot leta 1991 rojeni državljan dejal, da so mladi Slovenci na zastavo ponosni. Spoštovati jo je treba in nanjo biti ponosen, kjer koli vihra, je dodal.

Vojna v Ukrajini in varnost Slovenije

Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo) je glede vojne v Ukrajini dejal, da si ni mislil, da bo v svojem življenju še doživel tovrstno vojaško agresijo. Gre za agresijo, kot je opredeljena v mednarodnih dokumentih: uporaba oborožene sile ene države zoper drugo z namenom podreditve in razkosanja napadene države. Vojno v Ukrajini je označil za zločin in dodal, da je kljub vsemu vojna hud udarec tudi za ruski narod. Slovenije ni označil kot ranljive države v tem sporu, večja težava bosta razdeljenost sveta in dodatno oboroževanje zaradi tega spora.

Marta Kos (Gibanje Svoboda) je vojno v Ukrajini označila za posebej kruto, saj napadalec načrtno ubija civilno prebivalstvo. Glasovanje 93 članic za izključitev Rusije iz Sveta za človekove pravice znotraj OZN-a je po njenem mnenju pomembno. Varnost Slovenije pa je povezana predvsem z energetsko, prehransko in digitalno varnostjo. Dolgoročno pa bo morala znotraj EU-ja sodelovati s Kitajsko in Rusijo. Izpostavila je, da trenutno nimamo veleposlanika v Rusiji, ki je trenutno v Sloveniji. Za začasnega odpravnika poslov pa ni bila imenovana namestnica, temveč kulturni ataše. V Gibanju Svoboda menijo, da je bila vladna odločitev o umiku soglasij častnim konzulom Rusije napačna. Gre za slovenske državljane, ki jih bomo potrebovali v prihodnje.

Vprašanje, kako gleda na izgon 33 ruskih diplomatov iz Slovenije, je Marta Kos izkoristila za protest zoper generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha. Z onemogočanjem Gibanja Svoboda na soočenjih parlamentarnih strank se je postavil nad zakon, kar je potrdilo tudi sodišče. Njeno izjavo je komentirala Pivec, ki je težavo označila kot popolno razdvojenost slovenskega naroda.

Aleksandra Pivec (Naša dežela) meni, da je vsakršna vojna agresija popoln poraz določene generacije politikov, kar kaže na odsotnost dialoga in je posledica hujskanja z vseh strani. Slovenijo zato vojna zavezuje k spoštovanju trdnosti EU-ja in ohranjanju skupnih vrednot, kot so vprašanja varnosti in človeških pravic. Glede odvzema nazivov častim konzulom je Pivec dejala, da gre za neke vrste pritisk, ni pa rečeno, da se nazivov ne bi dalo vrniti.

Bojan Potočnik (DeSUS), ki je bil v Ukrajini obrambni ataše, je v uvodu dejal, da je prva žrtev vsake vojne resnica. Spomnil je, da je imela Slovenija pred vojno tako z Ukrajino kot Rusijo dobre odnose. Skrbi ga izjava generalnega sekretarja zveze Nato, da bi vojna lahko trajala še eno leto. "Vojna se običajno konča, ko so vse strani izčrpane," kar pa, tako kot v balkanskih vojnah, ne prinese zmagovalca. Potočnika skrbi, ker se vse odločitve v povezavi z Ukrajino sprejemajo mimo parlamenta in predsednika države. Ne preučujejo se posledice za državo in njene prebivalce.

Nik Prebil (LMŠ) je dejal, da močno podpira Ukrajino in obsoja vojni zločin Rusije, ki si želi prilastiti državo. LMŠ meni, da bo konflikt rešil le dialog, čeprav diplomatski pogovori trenutno niso najbolj plodni.

Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je dejal, da informacije o vojni prihajajo le z ene strani, ki pa je proameriška. Izpostavil je, da nihče ni dvignil glasu proti ZDA, ko so bombardirale Jugoslavijo, Sirijo, Irak. Dejal je, da so v ozadju zgodovinska dejstva in da bo ob razčiščevanju konflikta treba pogledati na obe strani. Kot je dejal, je poljska televizija predvajala zemljevid, na katerem je bil zemljevid Ukrajine razkosan med Rusijo, Poljsko, Madžarsko in Romunijo. Jelinčič se ne strinja z zapiranjem ruskega kulturnega centra v Ljubljani, obenem je dejal, da je omadeževanje ruskih umetnikov nesmiselno.

Janšev obisk v Kijevu

Kako Nik Prebil (LMŠ) ocenjuje Janšev obisk v Kijevu, je vprašal voditelj. "Ne morem reči, da je obisk napačen," se je odzval. A obenem je opozoril, da zunanjo politiko v Sloveniji določa državni zbor, z obiskom pa v DZ-ju niso bili seznanjeni, kar je protizakonito. Obisk je po Prebilovem mnenju dokaz, da Slovenija ne želi slediti politiki EU-ja, saj tudi Evropska komisija z njim ni bila seznanjena.

Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo) je podal svoj pogled na Janšev obisk. Vsaka stvar ima lahko tudi samopromocijski učinek, živimo v realnem svetu, je nakazal na morebitni predvolilni vidik. Ampak sam obisk sam po sebi ni bil "nič katastrofalnega", prej signal gospodom v Bruslju, da meditiranje in razpravljanje nista dovolj. Ta korak je dal novo dinamiko, navsezadnje bosta kmalu v Kijev odpotovala Von der Leyen in Borrel. In navsezadnje, Ukrajina je bila takrat na razpotju, ali naj obesi belo zastavo ali ne. Kar bi bilo, kot je pokomentiral, "očitno za marsikoga v studiu zelo dobro, odlično, saj ne bi imeli energetskih težav". "Ampak ali nas moralni vidik prav nič ne zanima? Ali želimo živeti v bodoči družbi v mednarodnih odnosih, kjer bo, če bo agresija uspešno izvedena, vse v redu in bomo sprejeli rezultate? V takem svetu ni veliko prostora za Slovenijo," je izjavil. Izrazil je še razočaranje nad razdvojenostjo tudi pri tej temi.

Begunci in "begunci"

Marta Kos (Gibanje Svoboda) je opozorila, da je politika razdvojena tudi na področju beguncev. Sicer smo izjemno solidarni in podpirajoči do beguncev iz Ukrajine, a vladajoči razlikujejo med njimi in tistimi, ki prihajajo iz Afganistana, Sirije ... Na področju ukrepanja vlade pa si želi večje proaktivnosti. Slovenija bi lahko do Ukrajine poslala avtobuse in begunce pripeljala neposredno sem. Sicer pa je pohvalila slovensko solidarnost, saj je begunce sprejelo veliko zasebnikov, družin. Dodala je še, da bo njena stranka takoj, ko bodo v vladi, odstranila ograjo s slovenske meje.

Bojan Potočnik (DeSUS) se je vprašal, kakšne so dejanske naloge odpravnika poslov slovenskega veleposlaništva v Kijevu. Nenavadno se mu tudi zdi, da Slovenija nima veleposlanika v Moskvi ta trenutek, pa bi ga prav zdaj morala imeti, da bi poskušal voditi dialog.

Zmago Jelinčič (SNS) je ponovil mnenje o ločevanju na ekonomske migrante in dejanske begunce. Tisti, ki so prihajali prejšnja leta, so večinoma iskalci boljšega življenja in niso bili begunci, je zatrdil.

Nik Prebil (LMŠ) je temu mnenju ostro nasprotoval in dejal, da so tisti, ki bežijo pred vojno, begunci, ne glede na to, ali pridejo čez mejo zunaj mejnega prehoda ali ne.

Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo) je dejal, da so begunci ljudje, ki so v hudih težavah in bežijo zaradi svojih vrednot, vere, političnega prepričanja in ogroženosti. "Ko sem gledal statistiko po letu 2015, kdo so bili na mejah Slovenije, je bilo med njimi veliko Maročanov, Alžircev, oseb iz Bangladeša. Težko bi rekel, da so te osebe humanitarno vprašanje. Ni tako preprosto, da rečemo, z vsemi moramo postopati enako. V pravu je splošno sprejet princip enako z enakim, različno na različne načine. Ženske, ki prihajajo z otroki iz Ukrajine, so ena zgodba, mladeniči iz Maroka, ki se v Maroku ne počutijo dobro in bi raje živeli v Parizu, so pa druga zgodba."

Marta Kos (Gibanje Svoboda) je Petriču odvrnila, da so med temi mladeniči morda istospolno usmerjeni, ki so v svoji državi preganjani – v sedmih državah sveta se homoseksualnost kaznuje s smrtno kaznijo –, tudi tem ljudem moramo pomagati, je dejala.

Ugled Slovenije v svetu

Marta Kos (Gibanje Svoboda) je na vprašanje voditelja, kako komentira 'zgodbe', ki so v tujini blatile Slovenijo, kot je npr. zapis Blaža Zgage v mediju Politico, odvrnila, da je sama mislila na pisma premierja Janše o slovenskem pravosodju, na tvite, v katerih je čestital poražencu volitev v ZDA. "Vsi, ki trenutno delajo v diplomaciji, so dolžni skrbeti za lepo podobo Slovenije, kar je težko, če to podobo ruši sam premier."

Aleksandra Pivec (Naša dežela) je dejala, da se ugled države začne doma, stanje v Sloveniji pa ni ugledno. Vsak novinar ima pravico do poročanja, je dejala Pivec in dodala: "Sama že nekaj časa z obžalovanjem spremljam to, da se zagovarjajo popolna medijska neodvisnost, svoboda in objektivnost. Na drugi strani pa vidimo, da do včeraj neodvisni novinarji prestopajo v politične stranke." Pivec meni, da razlikovanje med višegrajsko in jedrno Evropo ni smiselno. Nove razmere nas namreč zavezujejo, da EU v celoti vidimo kot jedrno Evropo, ki je edina, ki lahko zagotovi varnost na vseh področjih. Okrepiti bi se morala mreža gospodarskih predstavništev, ki morajo biti hitra, odzivna in usmerjena v strateška vprašanja.

Bojan Potočnik (DeSUS) je na vprašanje o zunanjem ugledu Slovenije, ki se je prevesilo v komentiranje novinarske svobode in neodvisnosti dejal, da imamo nekaj novinarjev, ki pošteno pišejo, je pa morda to obtožba za nekoga, ki s tem ni zadovoljen. Potočnik je poudaril, da je Blaž Zgaga prejel mednarodno nagrado za raziskovalno novinarstvo. Dodal je še, da je ugled Slovenije v tujini še vedno dober, za kar se slovenska diplomacija tudi zelo trudi. Tudi Potočnik meni, da bi bila predvsem v državah EU-ja koristnejša gospodarska kot pa diplomatska predstavništva. Poudaril je tudi pomen dobrega sodelovanja s sosedi. Kot je dodal, je kot obrambni ataše služboval na Madžarskem. Orbana je označil za operativnega in korektnega, se je pa sčasoma spremenil.

Nik Prebil (LMŠ) meni, da je Slovenija v tujini vidna na napačen način. Dejanja predsednika vlade pa jo odmikajo od zunanje politike, ki se je krojila 30 let. Izpostavil je približevanje državam, ki se odmikajo od temeljnih vrednot EU-ja, kot so vladavina prava, svoboda medijev, izražanja … Temu se Slovenija pod tem vodstvom odmika. LMŠ meni, da Twitter diplomacija ni diplomacija, kot je dodal, upa, da bo nova vlada izvzela Slovenijo iz spektra problematičnih držav članic. "Naš predsednik vlade je predsednika ZDA, potem ko je bil že izvoljen, označil za najšibkejšega predsednika v zgodovini ZDA."

Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je dejal, da je bila Slovenija vzhajajoča zvezda Evrope na začetku 90., odtlej naš ugled v tujini niha. Majhnost ne vpliva na to, je prepričan Jelinčič. Vsaka packa na podobi Slovenije, ki jo naredijo novinarji in nevladne organizacije, je izdaja lastnega naroda. Imamo izvrstne strokovnjake, ki bi jih morali izkoristiti, ne da po političnih linijah nastavljamo ljudi.

Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo) je dejal, da je Slovenija v 30 letih sebe afirmirala kot resno evropsko državo. "Vse vlade so k temu prispevale, naši ljudje so k temu prispevali." Slovenska diplomacija pa se je doslej izkazala kot dokaj profesionalna. Predsedniki vlad, predsedniki republike predstavljajo državo, tujih državnikov pa po Petričevem mnenju ne zanima njihova politična pripadnost. "Ob vseh različnostih nosimo skrb za napredek te države."

Za konec so spregovorili o nacionalnem interesu in sobivanju opozicije, pozicije. Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo) je zatrdil, da ključna vloga Povežimo Slovenijo ni v tem, da vnaprej določijo vse interese in rešitve. Vloga je v tem, da ponudijo platformo, povežejo različne akterje in omogočijo pogovore morda tudi sprtih strani. "Treba se je pogovarjati o vsaki stvari, treba je debato depolitizirati in se dejansko posvetiti stvarnemu problemu." Prav zato se je Petrič po lastnih besedah na stara leta podal v politiko: ker ni mogel več mirno gledati, kako se slovenska družba razkraja, kako se razdvajamo.

Marta Kos (Gibanje Svoboda) se je s Petričem deloma strinjala; najširši konsenz je treba iskati pri oblikovanju nacionalnih interesov, pa tudi pri oblikovanju zunanjih političnih interesov. Napovedala je prenovo zunanjepolitične strategije, ko (če) njena stranka prevzame oblast; pa tudi krepitev gospodarske, kulturne diplomacije. Je pa priznala, da bo težko našla soglasje z Levico pri vprašanju sodelovanja v zvezi Nato.

Bojan Potočnik (DeSUS) je med ključne nacionalne interese uvrstil povečanje obrambne sposobnosti države. Smo namreč v težavnem položaju. Moški med 20 in 42 leti starosti nimajo vojaških znanj. Da nas ne preseneti, tako kot v Ukrajini, ki so moškim ponudili le kratek tečaj in jih poslali na fronto, kjer številni izgubijo življenje, je opozoril. Prebivalstvu je treba ponuditi možnost vsaj osnovnega vojaškega usposabljanja, pri tem lahko veliko prispeva Zveza slovenskih častnikov, ki ima znanja. Postregel je še s številko, da imamo trenutno samo 2300 dejanskih vojakov.

Zmago Jelinčič (SNS) je dejal, da mora pri opredelitvi nacionalnih interesov prevladati zdrava kmečka pamet, ne pa sledenje zahodnim silam. Dodal je, da mora biti služenje vojaškega roka obvezno.

Nik Prebil (LMŠ) je sklenil z besedami, da zunanja politika ni ideološki boj, temveč področje, kjer mora biti državna politika močna in izpostavljati področja, kjer je Slovenija dobra. Kot osrednji steber zunanje politike je izpostavil Evropsko unijo.