Stranka LMŠ spada med novejše stranke na slovenskem političnem prizorišču. LMŠ, kratica, ki izhaja iz imena Liste Marjana Šarca, je bila ustanovljena pred lokalnimi volitvami leta 2014. Svoj prvi mandat v državnem zboru je začela kot največja vladna stranka, končuje pa ga kot največja opozicijska stranka.

Marjan Šarec, tedanji župan desete najbolj obljudene slovenske občine Kamnik, je na predsedniških volitvah 2017 v prvem krogu volitev nekoliko presenetljivo dobil četrtinsko podporo, v drugem krogu pa je za aktualnim predsednikom republike Borutom Pahorjem zaostal zgolj za slabih šest odstotnih točk.

Šarec je podporo volivcev na predsedniških volitvah skušal preleviti na strankarsko raven in s svojo listo (LMŠ) je nastopil naslednje leto na državnozborskih volitvah, kjer pa ni bil tako uspešen. Čeprav so sprva nekatere javnomnenjske raziskave napovedovale, da bi se lahko LMŠ kosal celo z najbolj priljubljeno stranko v Sloveniji, SDS-om, so mu volivci, ki so se udeležili junijskih volitev 2018, namenili 12,66 odstotka glasov.

Marjan Šarec je po dolgotrajnih koalicijskih pogajanjih približno poldrugo leto vodil manjšinsko vlado, v kateri je bil LMŠ največja stranka. Po Šarčevem odstopu s premierskega položaja pozimi 2020, pa je LMŠ postal največja opozicijska stranka.

Rešitve za razvoj Slovenije

Volilni program oz. načrt dela stranke v obdobju 2022–2026 je LMŠ sprejel na kongresu konec novembra 2021. "S svojim programom jasno postavljamo usmeritve kot sredinska razvojno usmerjena liberalna stranka, ki želi delati za širše dobro in skrbeti za razvoj družbe kot celote," je tedaj, kot je poročala STA, pojasnil Šarec.

"Rešitve za razvoj Slovenije" so strnili v 12 krovnih točk, med drugim v njih naslavljajo reševanje stanovanjske problematike za mlade, zavzemajo se tudi za vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe kot novega stebra socialne države. Med temeljnimi točkami programa so tudi vsem dostopno javno zdravstvo in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, stimulativno, stabilno in mednarodno konkurenčno gospodarsko okolje ter zdrave javne finance, v okviru tega pa program predvideva še spremembo fiskalnega pravila in ponovno vzpostavitev dialoga na ekonomsko-socialnem svetu.

Kot so zapisali v programu z naslovom Normalizacija. Rešitve. Razvoj, je poglavitni cilj stranke "razvojni preboj Slovenije, ki bo temeljil na vlaganjih v znanost in prizadevanjih za gospodarstvo z visoko vrednostjo, kajti samo to bo ljudem prineslo blaginjo". Ob tem poudarjajo, da se mora politika začeti ukvarjati z dobrim upravljanjem države, stroki pa prepustiti, da "v sodelovanju s politiko išče in najde prave načine soočanja s kompleksno prihodnostjo".

Med drugim se v programu zavzemajo za boljše življenje vseh generacij, ob tem pa napovedujejo reševanje stanovanjske problematike za mlade, da bo "lastno stanovanje realna možnost, in ne privilegij". V ta namen bodo ustanovili stanovanjske zadruge, vzpostavili javno najemniško službo in povečali sklade javnih najemnih stanovanj. Ob tem obljubljajo še možnost pridobitve prvega lastniškega stanovanja z odplačilom najemnine.

Nov steber socialne države bi po programu stranke postal sistem dolgotrajne oskrbe s stabilnimi finančnimi viri. Kot enega pomembnejših ciljev v LMŠ-ju navajajo tudi krepitev vsem dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva, s katerim bodo po napovedih odpravili posledice, ki jih je na zdravstvenem sistemu pustila epidemija covida-19. Kot napovedujejo, bodo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter uvedli plačevanje zdravstvenih storitev po realizaciji, in ne po pogodbenem planu ter zahtevali optimalni izkoristek vseh razpoložljivih materialnih in človeških virov za "najhitrejšo možno odpravo nedopustnih čakalnih vrst".

V stranki napovedujejo še zvišanje neto plač vsem zaposlenim z davčno razbremenitvijo, kot so razbremenili regres oz. 13. plačo, pa bodo razbremenili tudi 14. plačo oziroma božičnico. Prebivalce bodo hkrati spodbujali k prostovoljni aktivaciji bančnih depozitov z izdajo namenskih državnih obveznic z zajamčenim donosom za graditev stanovanj za mlade, energetskih objektov in infrastrukture.

S povečanjem javnih vlaganj v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost bodo krepili znanje in razvoj, do leta 2026 pa v ta namen zagotovili dodatnih 100 milijonov evrov letno. Ob tem program predvideva tudi vzpostavitev novega ministrstva za znanost, digitalno preobrazbo, razvoj in visoko šolstvo, ministru oz. ministrici, ki bi prevzel vodenje tega resorja, pa bi hkrati pripadlo tudi mesto podpredsednika vlade.

Kot enega izmed ključnih izzivov navajajo še spopadanje s podnebnimi spremembami, tudi z ustanovitvijo neodvisnega sveta za podnebno krizo.