V stranki Novi Sloveniji (NSi) napovedujejo, da je njihov volilni program za obdobje 2022–2026 zagotavlja "razvoj Slovenije tudi v prihodnosti, da bo vsak od ljudi lahko razvijal talente, da bo Slovenija dežela priložnosti in da bomo ob tem ohranili naš način življenja". Med glavnimi poudarki programa je razvoj gospodarstvu in podjetništvu naklonjenega okolja, zagotovitev učinkovitega zelenega prehoda, prestrukturiranje javnega zdravstva, veliko pozornosti pa v stranki dajejo tudi mladim družinam. "Smo na strani družin, mladih in v Slovenijo želimo vrniti več veselja do življenja," sporočajo iz NSi-ja, kjer poudarjajo, da so "ponosi na kulturo, jezik, tradicijo in krščanske vrednote" in da si prizadevajo za ohranitev takšnega načina življenja tudi prihodnje generacije.

NSi, ki se opredeljuje kot desnosredinska krščansko demokratska stranka, ima v aktualni vladi štiri ministre. Predsednik stranke Matej Tonin vodi obrambno ministrstvo, Janez Cigler Kralj je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Jernej Vrtovec opravlja vlogo ministra za infrastrukturo, v kvoto stranke pa spada tudi minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič. Kot kandidat NSi-ja bo na volitvah kandidiral tudi minister za kmetijstvo Jože Podgoršek, ki je na ministrskem položaju ostal po izstopu DeSUS-a iz vlade, s čimer mu je članstvo v tej stranki prenehalo. Kot je na volilni konferenci napovedal Tonin, bo za NSi dober volilni izid takšen, "ki bo NSi vključeval v naslednjo vladajočo koalicijo".

Razbremenitev srednjega sloja in omejevaje bega možganov

V NSi-ju se zavzemajo za socialno-tržni model gospodarstva, "v katerem lahko vsak s svojim znanjem, talenti in delom ustvari svojo pot kot samostojni podjetnik ali zaposleni". Med prioritetami na gospodarskem področju poudarjajo povišanje produktivnosti, davčno razbremenitev, konkurenčne plače, ustavitev bega možganov, poenostavitev birokratskih postopkov in krepitev razvoja ter naložb. Skrajšan delovni čas bi ob tem uvedli kot strukturni ukrep, s čimer bi delodajalcem omogočili, da jim pri prilagajanju spremembam na delu trga ne bi bilo treba odpuščati delavcev.

V stranki so se močno zavzemali za sprejetje zakona o dohodnini, ki ga je državni zbor potrdil marca. Ta bo postopno povišal splošno dohodninsko olajšavo na 7500 evrov. Kot napovedujejo v NSi-ju, bo ukrep prinesel dvig neto plač in predvsem razbremenitev srednjega sloja, ki po njihovem mnenju izginja zaradi previsokih davkov. Zagovarjajo tudi uvedbo razvojne socialne kapice, ki bi bila postavljena pri 4600 evrih. S tem bi po njihovih besedah ustvarili podjetniško in poslovno okolje, v katerem bi podjetja ključnim strokovnim kadrom lahko ponudila bolj konkurenčne plače, kar bi potencialno zamejilo tudi beg možganov. Ob tem obljubljajo oprostitev dohodnine za vse Slovence, ki bi se odločili za vrnitev v domovino, in za vse strokovnjake, ki bi se priselili v Slovenijo.

Obvezno znanje slovenskega jezika in tečaj o slovenski kulturi za priseljence

V NSi-ju poudarjajo, da priseljevanje potrebuje jasna navodila in jasne meje. Zavzemajo se za "pametno politiko priseljevanja – samo tam, kjer je to res potrebno". "Od ljudi, ki prihajajo v našo državo iz drugih kulturnih okolij, pričakujemo, da bodo spoštovali našo kulturo in tradicijo, se naučili slovenskega jezika, država naj jim pri tem pomaga," je na volilnem kongresu stranke dejal poslanec NSi-ja Aleksander Rebršek.

V NSi-ju bi tako postavili dodatne pogoje, ki bi bili potrebni za prebivanje v Sloveniji. Določili bi tudi finančni okvir, koliko nekdo potrebuje, da preživi svojo družino, povečali čas, ko lahko posameznik v Slovenijo pripelje svojo družino iz tujine. Ob tem bi se po njihovem predlogu vsak zaposlen moral naučiti slovenskega jezika in opraviti izobraževanje o slovenski kulturi. Na drugi strani v stranki poudarjajo, da je treba vsem vrhunskim kadrom, ki jih v Sloveniji primanjkuje, pod določenimi pogoji nuditi hitrejše zaposlovanje.

Koncesionarje bi nadomestili "samostojni nosilci zdravstvene dejavnosti"

Namesto centralno-planskega sistema si v stranki NSi želijo po evropskih smernicah ukrojen sistem vsem dostopnega javnega zdravstva – premik od državnega k vsem dostopnemu javnemu zdravstvu, v središču katerega bi bila hitra in kakovostna obravnava pacientov. Za krajšanje čakalnih vrst bi v javno mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev, ki so financirani iz zdravstvenega zavarovanja, vključili vse razpoložljive zdravstvene kapacitete – tako javne zavode kot zasebnike.

Odpravili bi koncesije in uvedli novo statusno obliko "samostojni nosilec zdravstvene dejavnosti". Vsak zdravnik z licenco bi tako lahko postal samostojni nosilec zdravstvene dejavnosti in se odločil, kako bo opravljal svojo prakso – samostojno, v okviru zasebnega ali javnega zdravstvenega zavoda. Napovedujejo tudi vzpostavitev več ponudnikov in s tem konkurence na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja. Monopol ZZZS-ja po njihovem prepričanju zavira napredek izvajalcev zdravstvenih storitev, ki prepočasi sledijo potrebam pacientov.

Program NSi-ja predvideva tudi preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z uvedbo sistema "več košaric pravic zdravstvenega zavarovanja" in jasen dogovor, iz katere košarice se financira določena pravica – iz prispevkov ZZZS-ja, zavarovalne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali proračuna. S kombinacijo različnih virov financiranja lahko po njihovih napovedih zagotovijo dolgoročno finančno stabilnost.

Zeleni prehod s sončnimi elektrarnami na vsaki slovenski strehi

Na področju energetike v NSi-ju poudarjajo pomen obnovljivih virov in jedrske energije. Minister za infrastrukturo iz vrst NSi-ja Jernej Vrtovec napoveduje podporne sheme in subvencije za obnovljive vire. Zavzema se za postavitev sončnih elektrarn "na vsako slovensko streho". Sončne elektrarne bi postavil tudi ob pasove ob avtocestah, na opuščene kamnolome in degradirana rudniška območja. Napoveduje gradnjo tudi manjših hidroelektrarn, ki bi bile dostopne za gospodinjstva. Prepričan je, da je treba pospešiti tudi načrte za postavljanje vetrnih elektrarn in izkoristiti potencial vetra.

A kot poudarja infrastrukturni minister, za poceni elektriko in energetsko neodvisnost obnovljivi viri ne bodo dovolj. Poudaril je pomen vlaganja v razvoj in raziskave, priložnost vidi zlasti v manjših jedrskih reaktorjih, ki jih razvijajo v ZDA. Ob tem je po mnenju Vrtovca nujna tudi gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško do leta 2035. Slovenija bi tako po njegovih napovedih "postala ne le energetsko samozadostna, ampak neto izvoznica električne energije".

Razvijanje okolja za mlade družine

V stranki NSi se zavzemajo za prehod iz "demografske zime v demografsko pomlad". Kot poudarjajo, je treba v Sloveniji razvijati okolje, kjer bodo imeli mladi pogoje za ustvarjanje družin. Da bi to dosegli, je po mnenju NSi-ja treba zagotoviti, da družine z otroki niso v slabšem finančnem položaju, kar bi urejali tudi s povečanjem olajšave za vzdrževane družinske člane.

Ob tem je po mnenju stranke mladim treba prek ustreznih finančnih spodbud in kadrovskih stanovanj omogočiti dostop do lastnih prebivališč. Stanovanjske problematike bi se sicer lotili tudi s poenostavitvijo oddajanja stanovanj v najem, odstranitvijo administrativnih ovir, znižanjem davka in povečanjem pravne varnosti najemodajalcev v odnosu do odjemalcev. Po informacijah stranke je v Sloveniji 100 tisoč praznih stanovanj, zato bi uvedli tudi davek na prazne nepremičnine. Ob finančni stabilnosti in ustreznih bivalnih pogojih je za po mnenju NSi-ja mladim treba omogočiti tudi lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Med drugim tako predlagajo, da bi za delavko ali delavca, ki bi na delovnem mestu nadomeščal zaposlene, ki bi odšle na porodniški dopust, socialne prispevke plačevala država.

Krepitev policijskih, vojaških in gasilskih vrst

V NSi-ju menijo, da varnost ni samoumevna in da bo zanjo treba storiti več. Za to napovedujejo vlaganja v vojsko, policijo in gasilce. Za opremljenost, posodobitev in usposobljenost Slovenske vojske se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2024 dvignila obseg obrambnih izdatkov na 1,5 odstotka BDP-ja, znotraj tega pa bo 20 odstotkov sredstev zagotovljenih za obrambne naložbe, napovedujejo v NSi-ju. Kot je na kongresu dejal predsednik stranke in obrambni minister Matej Tonin, sprejeti dokumenti ob tem predvidevajo, da bi dva odstotka BDP-ja za obrambne izdatke dosegli do leta 2035. "Mejo je treba spraviti pod leto 2030," je dejal.

Program NSi-ja vključuje tudi številčno krepljenje uniformiranih policistov in ponovno uvedbo vodij policijskih okolišev. Napovedujejo tudi izboljšanje statusa prostovoljnih gasilcev ter drugih prostovoljnih pripadnikov služb zaščite in reševanja. V programu je predvidena tudi gradnja nacionalnega Centra za civilno zaščito in treh regijskih podcentrov – za žled, poplave in požare.

Z digitalizacijo do učinkovitejšega delovanja države

Eden od ciljev NSi-ja je tudi vitka in odzivna javna uprava. Pri doseganju tega v stranki stavijo predvsem na digitalizacijo. Napovedujejo ukinitev ministrstva za javno upravo in ustanovitev ministrstva za digitalizacijo. Vsakemu državljanu bi zagotovili digitalno identiteto in vzpostavili enoten e-portal za vse vloge v upravnih postopkih. Na ta način bi bilo mogoče vse postopke z državo opraviti elektronsko. S pomočjo digitalizacije nameravajo v stranki optimizirati tudi delovanje šolstva, zdravstva, pravosodja in drugih področij. Da bi državljanom olajšali digitalni prehod, so poslanke in poslanci konec februarja sprejeli zakon o spodbujanju digitalne vključenosti. Cilj zakona je s pomočjo brezplačnih tečajev z osnovnimi digitalnimi kompetencami opremiti vsaj 80 odstotkov odraslih. S tem namenom zakon med drugim prinaša vrednostne bone za nakup računalniške opreme.

Ukrepi za dostojno in samostojno starost

Čeprav velik del programa namenjajo mladim in družinam, v stranki napovedujejo tudi ukrepe za izboljšanje življenja starejših. V zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet letos, v NSi-ju vidijo dober temelj, ki ga bodo razvijali. Zagovarjajo model, po katerem starejši ljudje čim dlje ostanejo doma, pri tem pa imajo vso potrebno podporo. Poleg krepljenja oskrbe na domu program stranke za to predvideva tudi vzpostavitev mreže dnevnih centrov za starejše. Za tiste, ki so prisiljeni iti v dom za starejše občane, pa mora ta postati drugi dom, so prepričani v NSi-ju. Zato napovedujejo naložbe v obstoječe domove, gradnjo manjših enot domov, kjer bo življenje bolj podobno domačemu okolju, in povišanje plač za ključne kadre v socialnem varstvu. Ob tem napovedujejo tudi reformo pokojninskega sistema, ki bi vsakemu omogočila izračun pokojnine, ki ga čaka po upokojitvi. Da bi vrnili zaupanje v sistem pokojninskega zavarovanja in vsem omogočili dostojne pokojnine v NSi-ju, napovedujejo tudi davčno olajšavo za dodatno pokojninsko zavarovanje.

NSi sodeloval v vseh treh vladah Janeza Janše

Stranka NSi je nastala leta 2000, ko je razpadla stranka SLS+SKD Slovenska ljudska stranka. Parlamentarni prag je stranki uspelo prestopiti na vseh volitvah od njene ustanovitve razen leta 2008, ko je stranka osvojila 3,4 odstotka glasov in izpadla iz državnega zbora. Na volitvah pred tem si je leta 2004 NSi zagotovil devet poslancev, kar je največji uspeh stranke na državnozborskih volitvah doslej. Zaradi velikega padca podpore med volivci je prvega predsednika stranke Andreja Bajuka na čelu stranke leta 2008 nasledila Ljudmila Novak. Pod vodstvom nove predsednice se je stranka leta 2011 v DZ vrnila s štirimi poslanci, na volitvah leta 2014 pa je prejela še en mandat več, leta 2018 pa je stranka še izboljšala rezultat in prejela sedem poslanskih mandatov. Ljudmilo Novak, aktualno slovensko evropsko poslanko Evropske ljudske stranke, je po zadnjih volitvah na predsedniškem mestu stranke zamenjal Matej Tonin, ki je ob tem napovedal pomik NSi-ja proti politični sredini. Stranka NSi je doslej sodelovala v treh slovenskih vladah. Poleg aktualnega mandata je bil NSi tudi del vlade med letoma 2004 in 2008 ter v letih 2012 in 2013. V vseh treh primerih je vlogo premierja opravljal predsednik SDS-a Janez Janša.

Število poslanskih glasov na volitvah

Sodelovanje v vladnih koalicijah