Med ključne prioritete njihovega programa so zapisali zaščito okolja, obnovo socialne države, posodobitev gospodarstva, ureditev zdravstva ter odpravo posledic škode zaradi epidemije in zgrešenih ukrepov aktualne vlade. "Naredili bomo revizijo vseh PKP-zakonov in odpravili vse, kar vanje ne sodi ali je škodljivo," obljubljajo. Uzakonili bi izvajanje obvezujočih strokovnih analiz dejanskih učinkov sprejetih ukrepov. Posvetili se bodo izzivom, ki jih prinašata informatizacija in avtomatizacija. Kot osrednjo temo volilnega programa poudarjajo boj proti korupciji.

Največji poudarek v stranki sicer namenjajo ohranitvi demokracije in svobode. To želijo doseči z različnimi ukrepi, med katerimi poudarjajo krepitev neposredne demokracije, uvedbo dveh referendumskih dnevov na leto, vnovično uvedbo predlagalnega referenduma, omejitev trajanja mandatov javnih funkcionarjev, uvedbo rezervnega glasu ter možnost odpoklica parlamenta in županov. Predsednikom strank bi prepovedali opravljanje vladnih funkcij.

Pripravili so tudi ukrepe za depolitizacijo javnih medijev, državne uprave, obrambnih sil in policije. "Poskrbeli bomo za zamenjavo vseh politično nastavljenih kadrov znotraj policije. Zagotovili bomo, da bodo za komandirje policijskih postaj in na druga odgovorna mesta imenovani ljudje izključno na podlagi njihovih kompetenc, ne pa pripadnosti kateri koli stranki," so zapisali. Za policiste na terenu bi uvedli obvezno nošenje kamer, prepovedali vse oblike biometričnih metod splošnega nadzora, omejili zbiranje osebnih podatkov. Kazni za prekrške bi naredili sorazmerne posameznikovemu premoženju in ustavili "neučinkovit pregon" uporabnikov drog.

Del programa so namenili tudi zaščiti zasebnosti v dobi digitalizacije. Napovedujejo okrepitev urada informacijskega pooblaščenca, izobraževanje državljanov in malih organizacij v varovanju zasebnosti, zmanjšanje nadzora s kamerami. "Še naprej bomo spodbujali pravico do nedigitalnosti, na primer z ohranjanjem gotovinskih plačil, fizičnih kartic in osebnih stikov z oblastmi kot alternativo digitalnim sredstvom."

V načrtu imajo transparentnost javnih financ, ugotavljanje resničnih lastnikov podjetij, predvsem tistih, ki črpajo subvencije in pridobivajo javna naročila, dostopnost proračunov ministrstev, zavzemali se bodo za ukinitev davčnih oaz, zaščitili žvižgače in uvedli nova premoženjska kazniva dejanja.

"Če želimo svoje plače približati razvitim državam, moramo posodobiti lastno gospodarstvo.
Povečajmo dodano vrednost z raziskavami, inovacijami in izdelavo končnih izdelkov." Poenostavili in podprli bodo zagon poslovanja, zavzemajo se za pravično obdavčitev, spodbujali bodo kadrovske štipendije v podjetjih, ustanovili bodo službo za racionalizacijo birokracije, digitalne storitve bi močno razširili. Ustanovili bi inkubator za podjetja s potencialom v vesoljski industriji.

Uveljavil bi sistem kuponov za brezposelne in socialnih mikrokreditov, državni organi bi se ob zaznani človekovi stiski morali odzvati takoj. Prav tako želijo v prihodnjih štirih letih dvigniti število letno zgrajenih stanovanj na 10.000 enot. Cene stanovanj bodo neprofitne, pravijo. Prepričani so, da je skrb za blaginjo naloga skupnosti, zato zagovarjajo delovanje zadrug. "Podnebne, stanovanjske in morebitne prihajajoče gospodarske krize lahko prebrodimo mnogo uspešneje z večjim povezovanjem in skupnim delovanjem manjših udeležencev na trgu." Napovedujejo dvig minimalne plače, razširitev programov javnih del, redno uskladitev višine denarnih socialnih pomoči. Med točkami v programu sta tudi skrajšan delovni teden in krajši delovni čas za zaposlene.

"Ob nevarnosti sesutja zdravstvenega sistema" bo njihova prioriteta agresivnejša naložbena politika v zdravstvu. Spremenili bodo standarde in normative ter spodbujali vpis na zdravstvene fakultete. "Prioritetno bomo uredili plače medicinskim sestram, negovalnemu kadru, podpornemu kadru v zdravstvu, mladim zdravnikom, šele nato bodo dvigov deležni drugi zdravniki," pravijo. Zagotoviti nameravajo dodatne sistemske vire financiranja s postopnim višanjem prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje in prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z zasebnih zavarovalnic na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Med prioritete so postavili skrb za duševno zdravje in izboljšanje oskrbe starejših. "Vztrajali bomo pri ponovnem izračunu minimalnih življenjskih stroškov in uskladitvi pokojnin s tem zneskom."

Pri zagovarjanju enakopravnosti vseh med ukrepi med drugim omenjajo tudi možnost koriščenja bolniške odsotnosti v primeru bolečih menstruacij v trajanju do treh dni. "Higienski pripomočki morajo biti brezplačno na voljo v določeni količini mesečno na obnovljiv recept." Končali bi diskriminacijo na področju partnerskih zvez in ukinili zastaralni rok za spolne zlorabe.

Obljubljajo tudi omejitev možnosti tožb zoper civilno družbo in novinarje ter uveljavitev sankcij za tožnike, ki ne morejo obrazložiti, zakaj njihovo ravnanje ni zloraba. Napovedujejo tudi spremembo zakona o RTV Slovenija. Uzakonili bi neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov civilnodružbenih organizacij. Ukinili bi financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za radie posebnega pomena.

Jedrsko energijo vidijo kot pot v prihodnost brez prašnih delcev in izpustov. Prepovedali bi hidravlično drobljenje. Uvedli bi univerzalno pravico do popravila in po vzoru Francije tudi ocene popravljivosti izdelkov. Količino odpadkov bi zmanjšali s krožnim gospodarstvom in uvedli nižjo stopnjo DDV-ja na reciklirane izdelke. Zagovarjajo tudi sežigalnice kot orodje trajnostnega upravljanja odpadkov. Uvedli bi neodvisne raziskave, monitoringe in okoljske presoje. Vlagali bi v trajnostne metode kmetovanja, podpirali doma pridelane gensko spremenjene rastline, če so primerne za uporabo, spodbujali povezovanje kmetov v zadružništvo in vlagali v razvoj podeželja, za kar bi ustanovili pokrajine.

Z reorganizacijo Slovenske vojske bi okrepili njeno sposobnost izvajanja teritorialne
obrambe.

Migracijsko politiko bi urejali z uvedbo učinkovitih azilnih postopkov, "v katerih bo v nekaj tednih odločeno o tem, ali je oseba begunec ali ne". Zagovarjajo, da država dosledno izvaja vračanje zavrnjenih prosilcev za azil in drugih tujcev brez dovoljenja za prebivanje v njihove države izvora. "Glede beguncev, ki bodo nastanjeni v Evropi, se Pirati zavzemamo za pravično delitev med državami članicami, pri čemer ne izključujemo možnosti, da bi države imele možnost uveljavljati tudi zgornjo kvoto, tj. najvišje število oseb, ki jih želijo sprejeti. Poleg tega je treba omogočiti možnost, da države namesto sprejema begunca financirajo njegov sprejem v drugi državi," piše v njihovem programu.

Dotaknili so se tudi vprašanja izbrisanih, ki se v Sloveniji razrešuje že 30 let. Prepričani so, da se mora država opravičiti, izplačati odškodnine in poskrbeti, da se kaj takega nikoli več ne more ponoviti.

Med drugim se zavzemajo še za legalizacijo konoplje, zmanjšanje oglaševanja na prostem, vlaganje v kolesarsko infrastrukturo.

Zgodovina

Piratska stranka Slovenije je nastala leta 2012 po vzoru podobnih strank iz tujine. Prva je bila ustanovljena leta 2006 na Švedskem, ko so se začeli pritiski za omejitev spletne strani The Pirate Bay, ki je omogočala neposredno izmenjavo datotek med uporabniki. Sami pravijo, da so se organizirali zaradi upora proti poskusom pretiranega nadzora in regulacije spleta.

Na volitvah so prvič nastopili leta 2014, ko smo izbirali evropske poslance. Na listi so imeli le enega kandidata, Rolanda Benjamina Vaz Ferreiro, a se mu ni uspelo prebiti v Bruselj. Istega leta so nastopili tudi na državnozborskih volitvah, na katerih jim tudi ni uspel preboj v parlament, a so dosegli 1,34 odstotka podpore volivcev, kar pomeni, da so pridobili mesečna sredstva iz proračuna za delovanje stranke.

Tudi na predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2018 jim praga štiriodstotne podpore ni uspelo doseči. Dobili so 19.182 glasov volivcev ali 2,15 % in se med strankami uvrstili na 11. mesto. Na zadnjih volitvah v Evropski parlament niso nastopili.

Zadnji dve leti je bil predsednik Piratske stranke Slovenije Rolando Benjamin Vaz Ferreira. Tik pred začetkom napetega predvolilnega dogajanja pred tokratnimi državnozborskimi volitvami so na kongresu zamenjali vodstvo. Za predsednika so med tremi kandidati izvolili dolgoletnega podpredsednika in ustanovnega člana stranke Boštjana Tavčarja, na podpredsedniško mesto pa je bila izvoljena Petra Kovačec. Podpredsednik še naprej ostaja tudi Gorazd Knific.

So člani mednarodne mreže piratskih strank in Evropske piratske stranke, ki ima trenutno štiri poslance v Evropskem parlamentu.