Predsedniki oz. predstavniki strank Zdravko Počivalšek (Konkretno), Andrej Čuš (Zeleni Slovenije), Franc Kangler (NLS), Andrej Magajna (Nova socialdemokracija) in Marjan Podobnik (SLS) so se pred volitvami povezali v za Slovenijo neobičajno zavezništvo strank, za koordinatorko gibanja so izbrali Nado Pavšer, za uradnega govorca pa Marka Balažica.

Kot ugotavljajo, imamo v Sloveniji "vse danosti in potenciale, da bi lahko postali najboljši na svetu po vseh primerljivih lestvicah", a to bomo po njihovih ocenah dosegli le, ko bomo znali skupaj poiskati poti do tja oz. ko bomo povezanost v različnosti "tudi resnično živeli". Zato so ustanovili gibanje Povežimo Slovenijo, ki "ponuja skupno kandidatno listo vsem gibanjem, strankam in posameznikom, ki želijo dobro tej državi".

"Za ponudbo o sodelovanju stoji pika. Brez vejice, 's temi komunajzarji/fašisti pa ne'. Kandidati gibanja se zavezujejo k oblikovanju enotne poslanske skupine, ki bo k sodelovanju v vladi brez izjeme povabila vse politične stranke, ki spoštujejo slovensko ustavo," navajajo in dodajajo, da so se v gibanju prvič v slovenski zgodovini v skupno kandidatno listo povezali liberalno-gospodarski, ljudsko-socialni in zeleni stebri.

Pri oblikovanju programa – pri čemer poudarjajo, da jim ni težko sprejeti rešitev iz programov konkurenčnih list – so si za temelj izbrali odgovore na tri ključna vprašanja: Kaj je dobro za ljudi? Kaj je dobro za gospodarstvo in kmetijstvo? Kaj je dobro za naravo? Osredotočili so se na izhodišča, za katera sodijo, da zanje v slovenski družbi obstaja zelo široka podpora, pa jih zaradi dosedanje miselnosti medsebojnega izključevanja v politiki ta ni bila sposobna udejanjiti.

Programska izhodišča so združili v tri sklope: tiste, ki bodo "odklenili potencial od države neodvisnega posameznika", tiste, ki zagotavljajo "urejanje skupnega dobrega na ustrezni ravni", in tiste, ki "ščitijo posameznikovo dostojanstvo".

V prvem sklopu so združili točke, ki bodo državi omogočile, da ljudem zagotovi varno okolje in enake možnosti. V okviru tega se zavzemajo za dinamičen javni servis z gospodarsko mentaliteto; načelo, da vsak dodan predpis ukinja vsaj enega obstoječega; izobraževalno izbiro, ki bo mladim zagotovila konkurenčnost na trgu dela prihodnosti; birokratsko razbremenitev podjetnikov; pavšalne obdavčitve za gostince, kmete in obrtnike; spodbujanje gospodarstva v smeri povečanja dodane vrednosti; spodbujanje tehnološke pismenosti; zavzemanje za to, da ljudje delajo, če to želijo, ne glede na to, ali so upokojeni ali ne, in obdržijo vse ugodnosti; za omejitev korupcije, nepotizma in nepravilnosti pa predlagajo sistematično uvajanje polne transparentnosti, zunanjega nadzora in odgovornosti odločevalca v vseh javnih zadevah.

V drugem sklopu so združili točke, ki se tičejo upravljanja države. Zavzemajo se za oblikovanje skupine strokovnjakov za pripravo območij pokrajin in njihovih pristojnosti, ki bi jo v Državnem zboru skupaj sestavila koalicija in opozicija, nato pa predlog skupine v DZ-ju tudi enotno podprli. Zavzemajo se tudi za razvoj pametnih vasi in mest, ustvarjanje ugodnejšega davčnega okolja. Predlagajo tudi t. i. referendumski dan, ko bi volivci enkrat letno odločali o vseh predlaganih referendumih, in razmislek o ukinitvi kvoruma.

V zadnjem sklopu so se dotaknili socialne države in zdravega okolja. Zavzemajo se za zagotovitev prehranske samooskrbe, vzpostavitve zavezništva med kmetom in potrošnikov, javna naročila za hrano v javnih zavodih bi predvsem namenili v Sloveniji pridelani hrani. Ko gre za javno zdravje, vidijo rešitve v celostni spremembi organizacije javnega zdravstva, zavzemajo se za izboljšanje socialnega statusa invalidov, pri javnih delih pa poudarjajo nujnost skrbno premišljenih stimulativnih konceptov.

Med njihovimi točkami so tudi zavzemanje za čisto okolje prek uvedbe sodobnih pristopov trajnostnega izkoriščanja naravnih danosti, to, da upokojenci ne smejo zapasti v revščino, gradnja enodružinskih hiš za mlade, pomoč vdovam in vdovcem, revitalizacija mestnih jeder ...

Dotaknili so se tudi zunanje politike, kjer poudarjajo, da se je najprej treba dogovoriti glede zunanjepolitičnega interesa Slovenije ter sovražnega govora, glede katerega zagotavljajo, da ga ne bodo omejevali, člani gibanja pa ga prav tako ne bodo uporabljali in se niti na žaljivke ne bodo odzivali z žaljivkami.