Prioritete stranke bodo po besedah predsednice stranke Alenke Bratušek zavzemanje za prehransko, energetsko in finančno neodvisnost Slovenije. Ena ključnih prioritet bo tudi skrb za upokojence, ureditev dolgotrajne oskrbe in ustanovitev demografskega sklada, ki bo namenjen izključno financiranju pokojnin, obljubljajo.

Volilni program

V njihovem volilnem programu, ki so ga naslovili "Naredimo, kar je treba", so med ključnimi projekti zapisani: 3. razvojna os, 2. tir med Divačo in Koprom, železniška in avtobusna postaja v Ljubljani, tretji energetski steber za zeleno energijo, ustanovitev letalskega prevoznika Air Slovenia, brezplačni javni prevoz za mlade in starejše, dolgotrajna oskrba, demografski sklad, digitalna pismenost za vse, ohranjanje zdravja, centralizacija nabav v zdravstvu, zagotovljena pitna voda za vse, dvig prehranske samooskrbe, pravična obdavčitev Cerkve in uvedba preferenčnega glasu na volitvah.

Med njunimi prioritetami so našteli spoštovanje vseh državljanov, stabilizacijo javnih financ, pri kateri pravijo, da imajo izkušnje iz časa vodenje vlade med največjo finančno krizo v Sloveniji, povrnitev pravne države, v sklopu katere napovedujejo depolitizacijo varnostno-obveščevalnih služb, krepitev javnih in neodvisnih medijev tudi s primernim financiranjem Slovenske tiskovne agencije in RTV Slovenija, povrnitev mednarodnega ugleda Sloveniji, demokratično soodločanje, kar bi dosegli s spremembo volilnega sistema in večjim vplivom na izbiro kandidata ter strokovno vodenje epidemije.

Predsednica Bratušek je v predvolilnih nastopih zadnjih tednov kot velik izziv poudarjala zdravstvo, predvsem primarno raven in dostop do družinskih zdravnikov. "Povečali bomo število družinskih zdravnikov, uredili njihove plače in izboljšali delovne razmere," so zapisali v program. Načrtujejo jasno razmejitev dela "dvoživk" v zdravstvu, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in določitev prioritetnih investicij v zdravstvu. Ljubljana po njenem mnenju potrebuje regijsko bolnišnico, nabave v zdravstvu pa morajo biti centralizirane in na enem mestu, da bodo cene po vsej državi enake.

Med obljubami stranke so tudi tablični računalniki in dostop do interneta za vse mlade, da bodo lahko enakovredno sodelovali v učnem procesu, pristopiti nameravajo k strukturni pomladitvi javne in državne uprave in zagotoviti zaposlitev za 5000 mladih. Podjetja v državni lasti bi po njihovem prepričanju morala del dobička nameniti za financiranje perspektivnih zagonskih podjetij. Hkrati obljubljajo, da bodo v mandatu 2022–2026 zgradili novo Narodno in univerzitetno knjižnico, obnovili ljubljansko Dramo in z vsebinami oživili vsaj štiri gradove v Sloveniji. Transparentno želijo urediti oddajanje nepremičnin prek spletnih strani booking.com in airbnb.com.

Predlagali bodo posvetovalni referendum o gradnji 2. bloka NEK-a. Podpirajo gradnjo "zelene" osrednje sežigalnice odpadkov v Sloveniji po zgledu Dunaja.

Zavzemali pa se bodo tudi za razvoj skupne evropske varnostne politike in vzpostavitev EU-vojske.

Kdo kandidira

Na kandidatni listi stranke, na kateri je kandidatk 38, bodo kandidirali tudi vsi aktualni poslanci. Alenka Bratušek v volilni enoti Kranj, Marko Bandelli v enoti Postojna, Maša Kociper v enoti Ljubljana Center, Andrej Rajh in Branislav Rajić v enoti Maribor in Vojko Starović v enoti Celje.

Med vidnimi obrazi so na listi stranke nekdanja poslanca Franc Rudolf in Alenka Pavlič v enoti Kranj, podpredsednica stranke Tatjana Voj ter ekonomist in nekdanji poslanec Jerko Čehovin v enoti Postojna, nekdanji dekan ljubljanske filozofske fakultete Božidar Jezernik, nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik v enoti Ljubljana Center, prvi direktor družbe Slovenski državni gozdovi Zlatko Ficko, generalni sekretar stranke SAB Jernej Pavlič in nekdanja kohezijska ministrica in evropska poslanka Angelika Mlinar v enoti Ljubljana Bežigrad.

Med kandidati so tudi nekdanja poslanka Antonija Marija Kovačič in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Nina Mauhler v Celju, nekdanja ministrica za okolje in prostor in nekdanja direktorica kmetijskega sklada Irena Majcen v Mariboru.

Zgodovina

Stranka je nastala tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2014 iz razpadle stranke Pozitivna Slovenija – Zoran Janković je na kongresu te stranke premagal protikandidatko in takratno premierko Alenko Bratušek, ta je zato ustanovila svojo stranko in odstopila z vrha vlade. Sledile so predčasne volitve, na katerih se je Zavezništvo Alenke Bratušek, kot se je tedaj imenovala stranka, v nasprotju s PS-jem, prebilo v DZ s štirimi poslanskimi mandati. Vendar so se zanje kmalu začeli burni časi, strankarsko enotnost je najedala kandidatura Bratuškove za evropsko komisarko. Prvi je iz poslanske skupine v DeSUS odšel Peter Vilfan. Z odhodom Janija Möderndoferja, tudi vodje poslanske skupine ZaAB, pa je ta razpadla, preostali dve poslanki – Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček – pa sta se pridružili poslanski skupini nepovezanih poslancev.

Maja 2016 so na kongresu spremenili ime – Zavezništvo Alenke Bratušek je postalo Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov. A oktobra 2017, ko so začeli priprave na parlamentarne volitve leta 2018, so si znova premislili in Alenko Bratušek vrnili v ime – Zavezništvo se je preimenovalo v Stranko Alenke Bratušek. Prepričani so bili, da bo novo ime stranke zaradi prepoznavnosti predsednice prispevalo k njihovemu uspehu na volitvah.

Na svojih drugih državnozborskih volitvah so prejeli 5,11 odstotka glasov volivcev (45.492 glasov) ali 17 odstotkov več kot leta 2014. Ta izid jim je prinesel pet poslanskih mandatov. Izvoljeni so bili Marko Bandelli, Peter Jožef Česnik, Franc Kramar, Andrej Rajh in Vojko Starović.

Relativna zmagovalka volitev leta 2018 je bila stranka SDS, a njen predsednik Janez Janša ni začel formalno sestavljati koalicije, zato je vlado sestavil predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec. Stranka Alenke Bratušek je vstopila vanjo skupaj z LMŠ-jem, SD-jem, SMC-jem in DeSUS-om.

V 13. slovenski vladi je stranka SAB imela tri ministrska mesta: predsednica Alenka Bratušek je postala ministrica za infrastrukturo, Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je prevzel Peter Jožef Česnik, imeli pa so tudi Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Najprej jo je vodil Marko Bandelli, ki pa je moral resor zapustiti po dveh mesecih zaradi sporne komunikacije z enim od županskih kandidatov v Komnu. Na njegovo mesto je prišel Iztok Purič, ki je po devetih mesecih odstopil iz osebnih razlogov, v DZ-ju pa so nato potrdili Angeliko Mlinar. Njeno ministrovanje ni bilo dolgo, saj je že nekaj tednov po tem odstopil predsednik vlade Marjan Šarec, ki si je prizadeval, da bi težavno vladanje manjšinske vlade prekinili s predčasnimi volitvami.

A so se poslanske skupine v DZ-ju na novo preštele in oblikovale novo koalicijo s SDS-om na čelu. Stranka SAB se povabilu ni odzvala in se je odločila preseliti med opozicijo. Peter Jožef Česnik mandata poslanca ni prevzel in v DZ-ju prepustil sedež nadomestni poslanki Maši Kociper, predsednica Alenka Bratušek pa je profesionalno prevzela vodenje stranke.

Na lokalnih volitvah leta 2018 stranki ni uspelo dobiti nobenega župana, prav tako jim s kandidatko Angeliko Mlinar ni uspelo priti v Evropski parlament leta 2019.

V času menjave Šarčeve in Janševe vlade zgodaj spomladi leta 2020 je svet zajela pandemija novega koronavirusa. V Sloveniji je bila razglašena epidemija, ves svet se je ukvarjal s preprečevanjem širjenja okužbe, širjenjem bolnišničnih kapacitet in zdravljenjem bolnikov. Uvedeni so bili strogi ukrepi, omejevanja javnega življenja, pogosto vladanje z odloki. Dlje kot je epidemija trajala, več je bilo prevpraševanja posameznih vladnih odločitev. Oktobra 2020 je ekonomist Jože P. Damijan parlamentarnim strankam poslal pobudo o povezovanju z namenom oblikovanja alternative vladi Janeza Janše, ki jo je poimenoval Koalicija ustavnega loka. Vanjo so se vključile stranke LMŠ, SD, Levica in SAB. Dlje od tega sicer niso prišli, saj so imeli skupaj premalo glasov za zamenjavo vlade.

Se je pa zavezništvo preneslo v čas pred volitvami, ko so se te stranke jeseni 2021 s podpisom sporazuma zavezale k povolilnemu sodelovanju. S tem naj bi bilo ob njihovi zmagi oblikovanje nove vlade lažje in bolj predvidljivo. Za mandatarja bodo podprli vodjo tiste stranke med njimi, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov.

Število poslanskih glasov stranke na volitvah do zdaj