Tretji predsednik Slovenije je 11. novembra 2007 postal pravnik Danilo Türk, potem ko je v drugem krogu predsedniških volitev močno premagal nekdanjega premierja, zunanjega ministra in evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Türk je prejel 68,41 odstotka glasov (403.129 glasov), Lojze Peterle pa 31,59 odstotka glasov (186.117 glasov).

Türk se je rodil 19. februarja 1952 v Mariboru, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo.

Leta 1982 je na ljubljanski Pravni fakulteti doktoriral na temo načela neintervencije v mednarodnih odnosih in v mednarodnem pravu.

Decembra 1982 je bil izvoljen za docenta za mednarodno pravo in se zaposlil na Pravni fakulteti v Ljubljani. V letih od 1983 do 1992 je bil tudi predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na fakulteti.

Leta 1987 je dal pobudo za ustanovitev Sveta za človekove pravice v Sloveniji. Sodeloval je pri njegovi ustanovitvi, ki se je zgodila v okviru SZDL-ja na začetku leta 1988, po letu 1989 pa je svet deloval kot samostojna ustanova. Bil je tudi podpredsednik sveta.

Po razglasitvi neodvisnosti Slovenije se je dejavno vključil v njeno diplomatsko dejavnost. Julija in avgusta 1991 je neformalno, s pooblastilom zunanjega ministra, predstavljal takrat še nepriznano Slovenijo v Ženevi v stikih s predstavniki OZN-a, Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in Sveta Evrope.

Septembra 1991 je bil vključen v slovensko delegacijo na Konferenci o Jugoslaviji, v kateri je sodeloval do avgusta 1992. V tem času je napisal tudi več osnutkov memorandumov Republike Slovenije za arbitražno komisijo konference o Jugoslaviji, t. i. Badinterjevo komisijo, vključno s prvim iz novembra 1991, ki je pripomogel k ugotovitvi komisije o razpadu Jugoslavije in enakopravnosti njenih naslednic.

Prvi veleposlanik pri OZN-u

Leta 1992 je postal prvi slovenski veleposlanik pri OZN-u, v njegovem mandatu pa je bila Slovenija leta 1997 izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta za obdobje 1998/99.

Ob koncu dela v Varnostnem svetu ga je generalni sekretar OZN-a Kofi Annan imenoval za pomočnika za politične zadeve in več kot pet let je analitično in svetovalno deloval glede tedanjih kriznih žarišč, zlasti pri Kosovu in Makedoniji, Palestini, Afganistanu in Iraku.

Po 13 letih dela v New Yorku se je poleti 2005 vrnil v Slovenijo in na Pravni fakulteti v Ljubljani nadaljeval delo kot profesor mednarodnega prava in več drugih povezanih predmetov. Od maja 2006 je bil prodekan Pravne fakultete.

Predsedstvo SD-ja, na čelu katerega je bil zdajšnji predsednik republike Borut Pahor, je 2. aprila 2007 začelo postopek za evidentiranje predsedniških kandidatov in med več kandidati izbralo Türka.

"Zadnji dve leti mi je to predlagalo veliko ljudi, iz zelo različnih krogov. Veliko ljudi misli, da bi bilo dobro, da bi Slovenija dobila predsednika države, ki ima mednarodne izkušnje, ki ne govori polomljene angleščine in ki je s svojim delom in etičnim postopanjem dokazal, da bi lahko bil predsednik," je v pogovoru za STA med drugim pojasnil razloge za kandidaturo.

Velika zmaga v drugem krogu

Türk, ki je kandidiral za predsednika kot neodvisni kandidat s podporo skupine volivcev, v kampanji pa so ga javno podprli v SD-ju, Zaresu, LDS-u in DeSUS-u, se je v prvem krogu volitev uvrstil na drugo mesto, prejel je 24,47 odstotka glasov. V drugem krogu pa je z več kot dvema tretjinama glasov premagal Lojzeta Peterleta. 2. decembra 2007 je prisegel pred Državnim zborom Republike Slovenije.

Danilo Türk je svoj predsedniški mandat začel v času prve vlade Janeza Janše. Kmalu po Türkovi izvolitvi pa je leta 2008 Slovenija prvič predsedovala Svetu EU-ja. Na začetku jeseni leta 2008 se je na volitvah zamenjala vlada, ki jo je vodil Borut Pahor, tedaj predsednik SD-ja in evropski poslanec.

Delo Pahorjeve vlade je močno zaznamovala svetovna gospodarsko-finančna kriza, ki je zaradi slabih posojil močno prizadela slovenski bančni sektor, številna podjetja so končala v stečaju, tudi nekatera nekdanja velika gradbena podjetja. Koalicijo strank SD, Zares, DeSUS in LDS je najprej zapustil DeSUS, po kar petih referendumih, na katerih so bili zavrnjeni vladni zakonski predlogi, pa še za konec Zares.

28. septembra 2011 je Türk napovedal, da bo 21. oktobra istega leta razpustil državni zbor, potem ko je bila izglasovana nezaupnica Pahorjevi vladi in ni bil predlagan nov mandatar. Na tej podlagi so bile prvič v zgodovini Slovenije omogočene predčasne volitve.

"Predčasne volitve se niso zgodile čez noč, šlo je za proces drsenja, razhajanja v koaliciji in njenega končnega razkroja. To je bil proces, katerega del je bil tudi izredno negativen učinek referenduma o pokojninski reformi. Bilo je več možnosti, da se to drsenje ustavi, recimo še v začetku leta z boljšo opredelitvijo prednostnih nalog vlade in zaupnico vladi v parlamentu sredi mandata. Skratka, šlo je za drsenje, ki se je končalo z nezaupnico vladi in predčasnimi volitvami. Ves čas tega drsenja sem govoril, da je treba videti razne alternative, tudi kakšno rekonstrukcijo vlade. Danes je za nazaj seveda lahko ugotavljati, kaj bi bilo boljše," je pozneje pojasnil v intervjuju za Mladino.

Konec leta 2012 se je Türk potegovala za nov predsedniški mandat. Imel je le dva tekmeca, evropskega poslanca iz vrst SDS-a Milana Zvera in Boruta Pahorja. V prvem krogu je najmanj glasov dobil Zver, največ pa Pahor. V drugem krogu, ki ga je zaznamovala precej nizka volilna udeležba (46,68-odstotna), je bil izid skoraj identičen tistemu izpred petih, le da je tokrat več kot dve tretjini glasov prejel Pahor (67,37 odstotka).

Z mesta predsednika republike se je Türk poslovil 22. decembra 2012.

Vrnitev v OZN

"Delo predsednika republike sem opravljal z veliko vnemo in po svojih najboljših močeh. Poleg neizbežnih političnih vprašanj so moje delo zaznamovale dejavnosti na področjih človekovih pravic ter socialne in humanitarne skrbi za človeka, kot tudi odpiranje vrat našemu gospodarstvu na tujih trgih in vsestranska skrb za ugled in spoštovanje Slovenije v svetu. Kakovost in učinek mojega dela bo ocenila zgodovina. Prepričan pa sem, da bo ocena pozitivna, takšna, kakršno je bilo tudi moje razumevanje funkcije predsednika republike," je dejal v poslovilnem nagovoru.

Leta 2016 je kandidiral za funkcijo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN). Izbran je bil nekdanji portugalski premier Antonio Guterres, ki pa je letos marca Türka imenoval v svoj svetovalni odbor na visoki ravni o učinkovitem multilateralizmu, skupaj z 11 drugimi uglednimi nekdanjimi in sedanjimi voditelji držav in strokovnjaki.