Zmagovalec prvega kroga predsedniških volitev Anže Logar je po doslej preštetih glasovih prejel 292.531 glasov. To je več, kot je njegova stranka SDS prejela na aprilskih parlamentarnih volitvah, ko je zanjo glasovalo 279.897 volilnih upravičencev. Kovačič meni, da gre za precej pomenljiv podatek. "Upoštevati moramo, da je bila na aprilskih volitvah precej visoka volilna udeležba (70,97-odstotna) in čeprav je stranka SDS prejela kar lepo število glasov, je to zneslo v nižjem odstotku (23,48). Logar je s svojo kampanjo dokazal, kakšen je lahko domet desnice, če bi se odrekla svojega radikalizma." Pri čemer je Kovačič prepričan, da ne gre le za 34 odstotkov, ki jih je kot predsedniški kandidat prejel Logar, temveč bi desnica lahko zbrala do 40 odstotkov glasov, sploh če bi se odločila za koalicijski nastop na volitvah. "A seveda govorimo o nekem popolnoma spremenjenem političnem prostoru," doda Kovačič.

"Janšev radikalizem oziroma radikalizem trdnega jedra stranke stranko SDS priklepa na omejen domet. Ta je sicer zagotovljen, ne glede na vse afere, saj je njihovo volilno telo zaradi propagande zelo zvesto in organizirano. Logar pa je pokazal, da bi domet lahko bil večji, če bi stranka postala bolj konzervativno sredinska. A mislim, da se to v doglednem času ne bo zgodilo, to je bila le igra," doda Kovačič. "Kadar koli je Logar prejel zoprna vprašanja o tem, zakaj se ni bolj glasno distanciral od stranke SDS oziroma zakaj sploh je njen član, če se tako pogosto z njo ne strinja, je bil njegov tihi odgovor ta, da ima lojalnost prednost pred izražanjem lastnega prepričanja."

Drugi krog: znova glasovanje o podpori politik Janeza Janše

Kovačič tako od drugega kroga pričakuje značilne slovenske volitve, kot smo jim priča v zadnjih dveh desetletjih, kjer gre vedno za glasovanje o Janezu Janši, ne glede na to, kaj je predmet volitev. "Nataša Pirc Musar je ena najbolj elokventnih kritičark predvsem pravnih ekscesov prejšnje vlade in mislim, da bo Logarja izbezala iz zajčje luknje, kjer se pretvarja, da z Janšo in janšizmom nima nič." Kadar gre na volitvah za odnos volivcev do "janšizma", se v Sloveniji običajno izkaže, da je večina volilnega telesa levoliberalnega. "Verjetno bo izid približno 60 proti 40 v prid Pirc Musar. Lahko pričakujemo tudi kar obsežno mobilizacijo in precej druge tematske poudarke kot doslej."

Na vprašanje, ali je bila kampanja pred prvim krogom res dolgočasna, Kovačič odgovarja, da je bila le zaradi Logarjevega pretvarjanja, da z Janšo nima nič. "Mislim, da bo v drugem krogu precej bolj živahna, tudi konfliktna." Tudi Nataša Pirc Musar je z napovedjo, da bo šlo za spopad vrednot, napovedala, da bo kampanjo v drugem krogu spolitizirala v smislu, da se bomo znova odločali o odnosu do "janšizma".

Kovačič prav tako predvideva, da bo stranka SDS v prihajajočih treh tednih poskušala najti nove finančne afere zakoncev Musar. "V izbiri, če temu lahko sploh rečemo izbira, med neofašizmom in tajkunskimi ekcesi, pa je že Kučan povedal, kaj naj bi imelo prednost," je "z nekaj grenkobe" dejal Kovačič.

Pirc Musar odigrala mater in očeta naroda, Brglezu zmanjkalo čustvenih spretnosti

Milan Kučan je Natašo Pirc Musar podprl že pred vstopom Milana Brgleza v predsedniško kampanjo, ki je po odstopu Marte Kos nastopil kot skupni kandidat Gibanja Svoboda in stranke SD. Brglez je s 15,4 odstotka ostal na tretjem mestu. "Retorično ni bil dovolj spreten, govoril je preveč diplomatsko in profesorsko, težko razumljivo za manj izobražene ljudi. Kadar je bil soočen z vsebinsko jasno levo pozicijo Mihe Kordiša, je pleteničil in iskal ravnotežje. Na nek način je posnemal Logarja in govoril o povezovanju in sodelovanju," je Brglezov nastop med kampanjo ocenil Kovačič.

Nasproti pa mu je stala Pirc Musar, ki je po Kovačičevem mnenju obvladala retoriko. "Odigrala je mater in očeta naroda. Brglez pa je bil ob tem videti medel." Ko je prišla na dan afera s šahovsko zvezo, ki je nevtralizirala afero Pirc Musar, je Brglez odreagiral bistveno bolj živčno. "S tem je pokazal, da je v težavah in ima maslo na glavi." Medtem ko se je Pirc Musar s svojo afero zelo suvereno spopadla in ves čas obvladovala čustva. Tudi sicer je med kampanjo zavzela kombinacijo odločnosti in pomirjevalnega tona. "Nataša Pirc Musar je pravzaprav posnemala držo Angele Merkel in delovala bistveno bolj državniško, vsaj v smislu tega, kar hočejo ljudje slišati in videti." Kovačič ob tem dodaja, da je bil Brglez povsem primeren kandidat za predsednika, saj se razume na ustavno ureditev države in mednarodne odnose, zmanjkalo mu je predvsem čustvenih spretnosti.

Na vprašanje, zakaj sta Gibanje Svoboda in stranka SD tako hitro skočili v podporo Nataši Pirc Musar, po tem, ko je postalo jasno, da Brglez ne bo v drugem krogu, Kovačič odgovarja, da je bil Brglez za Gibanje Svoboda "plan B". "Ko se ta ni obnesel, so se hitro oprijeli druge kandidatke, da ne bi bilo videti, da so poraženci volitev." Gibanje Svoboda po Kovačičevem mnenju tako ali tako ni konsolidirano in nima jasnega kadrovskega jedra, zato lahko se zelo hitro priključi sodelovanju z novimi osebnostmi. "Gibanje Svoboda je vendarle gibanje," ob tem pripomni Kovačič.

Fenomen Prebilič

"Mislim, da se je v tej kampanji zgodilo še nekaj pomembnega. Dobili smo novega kandidata za naslednjega predsednika vlade, to je Vladimir Prebilič. Pokazal je svojo retorično spretnost, svojo profesorsko širino je združil s svojo ljudskostjo, kot nekdo, ki deluje v lokalnem okolju in razume malega človeka in periferne razmere. Njegova kombinacija vrednot je kombinacija levičarstva, konservativnosti, liberalnosti in zelenega. Prebilič deluje kot platno, na katerega različne družbene skupine lahko projicirajo svoja pričakovanja, identitete in nazore. V tem smislu je kandidat za catch-all party, ki bi nastopila po tem, ko bi Gibanje Svoboda zašlo v težave kot žrtev visokih pričakovanj in razočaranja."

Nastop Prebiliča na predsedniških volitvah je na nek način repriza Marjana Šarca, ki je leta 2017 v državno politiko vstopil prav s kandidaturo na predsedniških volitvah. "Prebilič je verjetno bolj sposoben od Šarca, ki je svoj vrhunec dosegel na predsedniških volitvah. Prebilič pa se zaveda, da ima še čas. Javnosti se je predstavil in zdaj bo taktično čakal, da bo prišlo do krize tega improviziranega gibanja, ki je trenutno na oblasti." Ne nazadnje je Prebilič svoje ambicije kazal že pred parlamentarnimi volitvami, ko se je govorilo o ustanovitvi "županske stranke", ki naj bi ji predsedoval, a do nje ni prišlo. "Na Prebiliča moramo ostati pozorni. Mislim, da je zelo resen kandidat za novi obraz čez tri leta in pol."

Senčar, Cigler Kralj, Kordiš

Zadnji trije kandidati Sabina Senčar (5,96 odstotka), Janez Cigler Kralj (4,35 odstotka) in Miha Kordiš (2,8 odstotka) so za predsednika republike kandidirali, da bi promovirali stališča svojih strank. "Šlo je za naložbo v druge volitve. Pri NSi-ju je bila kandidatura Ciglerja Kralja naložba v lokalne volitve. Hkrati se spodobi, da ima parlamentarna stranka svojega ali pa vsaj skupnega kandidata." Cigler Kralj s svojim rezultatom ni bil daleč od dolgoletnega izida NSi-ja na parlamentarnih ali predsedniških volitvah, doda Kovačič.

Med tem je Levica želela opozoriti, da ima še vedno svoje strogo levo jedro, ki se v liberalnem mainstreamu obstoječe vlade vse bolj izgublja, meni Kovačič. "Morda je šlo tudi za preizkus, kako levo lahko gre, oziroma kakšen je domet radikalnega krila stranke tudi v luči frakcijskih bojev znotraj Levice. Morda je bilo potrebno dati priložnost radikalnemu delu, da se preizkusi." Kordiš je bil pri tem relativno neuspešen, njegov rezultat je za Levico slab in bo po Kovačičevem mnenju imel posledice znotraj stranke.

Pri stranki Resni.ca gre za antisistemsko, protestniško in anticepilsko stranko, zato je bila kandidatura Sabine Senčar predvsem promocija njihovih stališč, ne ker bi kandidatka računala, da ima resne možnosti za preboj naprej. "Senčarjeva je za kandidatko zunajparlamentarne stranke dobila zelo visoko podporo," komentar rezultatov prvega kroga predsedniških volitev za MMC sklene Kovačič.

V podkastu Umetnost možnega sta Tanja Starič in Aleš Kocjan analizirala volilne rezultate in preigravala scenarije pred drugim krogom. Zakaj so stranke levega pola tekmovale med sabo? Kaj je povzročilo nelagodje v volilnih štabih? In ali je prednost Anžeta Logarja zanesljiva?

Sociolog in politični analitik Samo Uhan je za Radio Slovenija dejal, da je bilo tudi na tokratnih volitvah zaznati strateško glasovanje. "Na levici se je brez dvoma zgodila kraja glasov. Že zelo kmalu je bilo jasno, kdo je favorit. Za Brgleza se je zdelo, da v kampanjo vstopa nekoliko na silo." Leva sredina bo po mnenju Uhana analizirala nestrateške korake in strnila vrste, izide pa po njegovih pričakovanjih interpretirala kot vnovično zavrnitev prejšnje vladajoče politike. "Če pogledamo rezultate, vidimo, da imamo dva predstavnika te politike: Ciglerja Kralja in Logarja, ki skupaj nista dosegla 40 odstotkov. Ta politika je bila na nek način ponovno poražena. A tudi na drugi strani ne moremo govoriti o eksplicitni zmagi, je pa zaznati streznitveni moment."

Tudi zaradi prepirov na levi je zmagovalec prvega kroga Anže Logar ohranjal vtis, da je nad strankarskimi boji. "Zelo dober rezultat Logarja pa pomeni krepitev tistih tendenc v stranki SDS, ki vidijo, da je čas za zamenjavo." Tudi Uhan v drugem krogu pričakuje ostrejšo kampanjo.

Ko gre za področje zunanje politike, kjer ima predsednik vidno vlogo, profesorica Ana Bojinovič Fenko ocenjuje, da ima Nataša Pirc Musar manj prakse in izobrazbe kot Anže Logar. "Funkcija zunanjega ministra mu je zagotovo približala tudi dnevno prakso. Zato bo morala Pirc Musar ostati zavezana temu, kar zna: vladavini prava, človekovim pravicam in liberalni demokraciji." Zmago je laže naskakovati kot braniti, se strinjata Uhan in Bojinovič Fenko, karte se mešajo na novo, tudi v drugem krogu bodo na eni strani strateški razmisleki, na drugi pa ljudje s čustvi in vrednotami.