V soboto se bo začela 110. Dirka po Franciji, dogodek, ki je za mnoge športne navdušence (vsaj) na ravni olimpijskih iger ali svetovnega prvenstva v nogometu. Zaradi izjemnih slovenskih uspehov v zadnjih letih in treh odličnih slovenskih kolesarjev, ki bodo letos dirkali po francoskih cestah, dirka že zdaj vznemirja tudi Slovence. Tadej Pogačar je ob Jonasu Vingegaardu prvi favorit za osvojitev rumene majice, medtem ko bosta Matej Mohorič in Luka Mezgec poskušala dobiti kakšno etapo. Prenosi bodo spet na TV Slovenija, o tem, kaj bi lahko videli na letošnji dirki, pa smo se pogovarjali s komentatorjem kolesarstva na TV Slovenija Tomažem Kovšco.

Pred vrati je Dirka po Franciji 2023. Si vodja projekta in imaš že precej izkušenj. Ali je vsako leto lažje, ali pa vsako leto težje, ker želite vedno še kaj nadgraditi v primerjavi s prejšnjim letom?
Je kar vsako leto enako (smeh). Veliko priprav, brušenja idej, usklajevanje logistike ...

Kaj posebnega pripravljate za letos?
Vztrajamo pri konceptu, ki smo ga gradili kar nekaj let in ki so ga gledalci dobro sprejeli: ves čas dirke na terenu dve ekipi, ki nas bosta zalagali s svežimi izjavami in zgodbami, interakcija z gledalci, studijske analize po vsaki etapi. Letos si bo mogoče vsako nedeljo analizo ogledati v živo v našem studiu, vsi zainteresirani se lahko prijavijo tudi na naš stalni naslov tour@rtvslo.si.

Te v teh dneh znanci in kolegi že veliko sprašujejo o dirki, se tvoji pogovori tudi v zasebnem življenju zdaj vrtijo le o tej dirki, ali pa se tega raje izogibaš?
Novinarji le težko ločimo službo od zasebnega življenja. Ves čas razmišljaš o projektih, dobre ideje se ti lahko utrnejo tudi zvečer ali celo ponoči, tako da ... Da, veliko besed se v teh dneh vrti okrog Dirke po Franciji, ne nazadnje je to zame vsakoletni službeni vrhunec.

Česa se kot komentator in kot vodja projekta najbolj bojiš? Te ponoči kdaj zbudi kakšna nočna mora?
Nočne more so pri vseh nas, ki v živo javno nastopamo, povezane s tem, da se oddaja/prenos že začne, ti pa zamujaš ali pa na nastop še nisi pripravljen. Tako da se pritisk, čeprav se ga morda običajno sploh ne zavedaš, manifestira na podzavestni ravni. Sicer pa se mi je v dolgoletni karieri zgodilo že toliko stvari, da sem pravzaprav doživel že vse in pravega strahu nimam več ...

Glavna favorita letošnje dirke sta Jonas Vingegaard in Tadej Pogačar. Vingegaard naj bi imel boljšo ekipo, Pogačar naj bi bil po lanskem "porazu" bolj motiviran, a ga je ustavila poškodba zapestja. Komu daješ prednost?
Večkrat sem že povedal, da nisem kolesarski strokovnjak, sem zgolj opazovalec in poročevalec s kolesarskih dirk (za kar sem ne nazadnje tudi usposobljen) ter velik ljubitelj tega športa in navijač naših kolesarjev. Za strokovne ocene in napovedi (ki so tako ali tako vedno nehvaležne, saj je preveč dejavnikov, ki vplivajo na razplet) imamo strokovne sodelavce. Jonas Vingegaard se je po krizi, ki jo je imel po lanskem uspehu, dokončno vrnil na Dirki po Dofineji, kjer je pokazal izjemno formo in v svet poslal sporočilo, da je izjemno pripravljen. Podobno je po poškodbi zapestja storil tudi Tadej Pogačar na državnem prvenstvu, kjer je prvi po Sašu Svibnu spet združil obe majici in bil za razred ali dva boljši od drugih.

Te je presenetilo, da je Pogačar kar za minuto in pol izboljšal čas kronometra na Pokljuko? Konec koncev leta 2020 ni bil ravno slab kolesar ...
Primerjava časov in dosežkov je vedno zelo nehvaležna stvar. Pri športih na prostem pogoji nikoli niso povsem enaki, oprema se je spremenila, skratka – kar nekaj dejavnikov je, ki onemogočajo pravo primerjavo. Minuta in pol boljši čas pa vseeno kaže, da je Pogačar letos pripravljen še bolje, kot je bil leta 2020.

Pogosto označimo kakšne res spektakularne etape, pa se tam potem nič ne zgodi, dirka pa se odloči na kakšni etapi, kjer ne pričakujemo veliko akcije. A vseeno: katere etape bodo letos ključne? Če bi šel sam kot turist na Tour, katero etapo bi si res želel ogledati?
Vedno se lahko zgodi kaj nepričakovanega: zaplet s padcem ali boleznijo, vreme, ne nazadnje kakšna stavka ali protest. Pa še verjetno nisem vsega naštel. Že prvi dve etapi v Baskiji bosta zelo eksplozivni. Dirka se vedno odloča v zadnjem tednu; če pogledamo samo profil, potem bosta verjetno odločilni 16. in 17. etapa – edina vožnja na čas v Comblouxu in pa naslednji dan po izjemno strmi kolesarski stezi čez spektakularni prelaz Loze na visokogorsko letališče v Courchevelu. Strašansko zahtevna etapa. Zadnja priložnost za morebitne popravke in preobrate pa bo predzadnja, 20. etapa s ciljem v Le Markstein Felleringu. Kot turist bi verjetno obiskal prav 16. in 17. etapo.

Etape bodo letos krajše, le dve bosta daljši od 200 kilometrov. Kronometer (16. etapa) bo dolg le 22 km. V čem je letošnja trasa še posebna?
V tem, da ne gre več za Tour (krog), ampak bolj diagonalo po Franciji (smeh). Na papirju so zgolj štiri ravninske etape, vzponov pa je največ v zadnjih štirih letih. Kronometer je res dolg "samo" 22 kilometrov a je zelo zahteven in razlike ne bodo majhne.

Čeprav je največ govora o Pogačarju, pa imamo Slovenci še dva odlična kolesarja na letošnji dirki: Mateja Mohoriča in Luko Mezgeca. Že v prenosu cestne dirke državnega prvenstva v nedeljo si rekel, da je Mezgec v takšni formi, da bi lahko računal celo na kakšno etapno zmago ... Kje bodo priložnosti za oba omenjena?
Oba sta tako na Dirki po Sloveniji kot na državnem prvenstvu prikazala izvrstno formo in menim, da sta dovolj dobro pripravljena tudi za etapno zmago na Touru. Kdaj in kje bosta dobila priložnost, pa je stvar ekipne taktike. Poznamo karakteristike enega in drugega, na papirju je več primernih etap za Mohoriča.

Kaj bi (poleg boja za rumeno majico) še lahko zaznamovalo letošnjo dirko? Morda rekordna 35. etapna zmaga Cavendisha? Zadnji Tour Petra Sagana?
O tem se bomo pogovarjali po dirki. Letošnjo dirko po Italiji je zaznamovalo izjemno slabo vreme in sanjski razplet v izjemnem vzdušju na Sv. Višarjah. Kaj bo zaznamovalo dirko po Franciji, pa si lahko ogledate tudi v naših neposrednih prenosih ...