11. etapa 109. Dirke po Franciji se je takoj vpisala v kolesarsko zgodovino. Epski dan dirkanja in napadanja na dvakratnega branilca naslova od kilometra nič do ciljne črte. Ena najboljših najbolj vznemirljivih etap zadnjega desetletja na kolesarski dirki vseh dirk.

Ko izvedba preseže skrbno pripravljen načrt

Popoln načrt Jumbo Visme, ki so ga kovali mesece, dokončno potrdili v ponedeljek, v sredo zjutraj vnesli še zadnje popravke, a nato še med samo 151,7 km etapo od Albertvilla do prelaza Granon uspešno improvizirali. Etapna zmaga čebel in prevzem skupnega vodstva z veliko, več kot dvominutno prednostjo.

Alpe d'Huez: vrnitev udarca ali dokončanje dela?

Jonas Vingegaard je s popolno in (pre)močno ekipo v rumeno-črnem zdaj branilec rumene majice, za katero je svojo vlogo jokerja in vse svoje preostale moči žrtvoval Primož Roglič. Na drugi strani je zdaj Tadej Pogačar z zdesetkano in (pre)skromno ekipo napadalec. Grenke lekcije iz Toura 2020 vsekakor Nizozemci niso pozabili in morajo že na kraljevi etapi na Alpe d'Huez zadati prvemu kolesarju sveta nov udarec, predvsem pa ga ne vrniti v igro.

Ko je prvič bil v številčni prednosti, je prišel zaključni napad

Še pet kilometrov pod vrhom prelaza Granon je delovalo, kot da se bo skrbno pripravljen načrt izjalovil. Številčna prednost petih proti dvema se je obrnilo v razmerje enega proti dvema. Prvič sploh v 11. etapi je Pogačar ob sebi imel pomočnika Rafala Majko, medtem ko je bil Vingegaard sam. "Mislili smo že, da nam ni uspelo, da je bil ves vloženi trud zaman in so nam ostale le še Jonasove noge," je položaj opisal Mathieu Heijboer, Rogličev trener in pri ekipi Jumbo Visma odgovoren za pripravljenost kolesarjev.

Sorodna novica Vingegaard s silovitim napadom "slekel" Pogačarja

Vingegaard na ogledu šel raje v avtomobil

"Nisem videl, da bi bil Tadej v težavah. Rekel sem si, da če ne bom poskusil, ne bom zmagal. Izkoristil sem svojo priložnost. Po radiu me je ekipa opozorila, da bo 5 km pred ciljem najbolj strmo. Ali bosta pospešila ali pa napadem," je trenutek odločitve opisal Vingegaard, ki je na novinarski konferenci nove rumene majice priznal, da predtem sploh ni prepeljal prelaza Granon.

Po uspešni Dofineji se je ekipa Jumbo Visme odpravila na ogled alpskih etap, pri čemer so že od zime dalje načrtovali, da bosta 11. in 12. ključni za napad na Pogačarja. Danec se je ob zaključku ogleda pred prelazom Granon kot edini od kolesarjev raje usedel v avtomobil in si iz njega pogledal prizorišče svoje zdaj največje zmage. Komaj osme med profesionalci, četrte v svetovni seriji in sploh prve na Grand Tourih. Doslej je 25-letnik iz Hillersleva na severu Jutlanda na etapnih dirkah slavil le na lanskem Mednarodnem tednu Coppija in Bartalija, dirki tretjega razreda, ki sploh nima živega TV-prenosa.

Sorodna novica Pogačar: Nisem imel najboljšega dne, trpel sem vse do konca

V četrt ure napada do treh minut prednosti

Ko je Vingegaard 4,6 km pred ciljem skočil, je Pogačar zanj neznačilno prepustil nalogo pokrivanja napada pomočniku Majki, a Poljak je pri tem ustvaril luknjo do svojega kapetana, ki je sklonil glavo in vedelo se je, da je prvič v karieri v hudih težavah. Danec je naslednjih 15 minut prevozil kot v transu, v vsega četrt ure pa je zmagovalca zadnjih dveh Tourov za seboj pustil za neverjetnih 2:51, v skupnem seštevku pa za 2:22.

"Zadnje tri kilometre sem bil popolnoma na meji. Trpel sem in sem si samo želel, da bi bilo konec. Resnično brutalen vzpon," je priznaval veliki zmagovalec 11. etape, ki je do omenjenih zadnjih treh km imel že 1:30 prednosti pred Slovencem, ki je s popolnoma odprto majico vidno trpel in ni mogel več slediti ne Geraintu Thomasu (+1:38), ne Davidu Gauduju (+2:04), ne Adama Yatesu (+2:10). Vladar etapnih dirk in veliki zabavljač največjih klasik ni mogel niti omejevati škode.

Na najvišji točki Toura še vse pod nadzorom

"Na Galibierju se je Tadej počutil odlično. Vse je šlo po pričakovanjih vse do zadnjih 5 kilometrov. Veste, ko se voziš na meji, se ti lahko pripeti slab dan in to se je Tadeju zgodilo. Zdaj se je treba spočiti in ob prvi priložnosti napasti. Do konca je še kar nekaj časa, veliko težkih etap, gremo naprej," je po etapnem porazu razmišljal športni direktor UAE Emirates Andrej Hauptman.

Da je bil na vrhu Galibierja Pogačar najmočnejši in v najboljšem položaju so ocenjevali sam Vingegaard, ostali vpleteni kolesarji in tudi sam gorenjski volk. Slednji se je še tik pred začetkom ciljnega vzpona smejal in spogledoval s TV-kamero, nato pa se je zaletel v zid.

Pomanjkanje sladkorja, vročina, nadmorska višina?

Zunanji opazovalci – nekdanji kolesarji – so takoj poudarili, da je doživel najhujšo moro, nenadno pomanjkanje sladkorja, ki kot vir energije napaja kolesarje. Premalo hrane in pijače? Sam kapetan UAE Emirates ni želel tega potrditi oziroma ni izpostavil enega posameznega vzroka.

Za nadaljnji razvoj dirke in upanje emiratov, da je sposoben preobrata, bi bilo ravno pomanjkanje sladkorja najboljša razlaga. Ne nazadnje je Pogi 50 km najbolj divjega dirkanja od vrha Telegrapha do nekaj kilometrov pred Granonom, ko se mu je pridružil Majka, prevozil večinoma sam, obkrožen z jumbovci, spremljevalno vozilo s Hauptmanom pa bolj poredko pri njem.

Vročina, ki je občasno Pogačarjeva šibka točka? Na samem prelazu Granon je bilo oblačno in pod 20 stopinj Celzija, tudi v celotni dolini predtem ni bilo takšne vročine kot proti Galibierju in v uvodni dolini od Albertvilla, ko je bilo 30 stopinj Celzija. Vendar je oba najtežja klanca Pogi prevozil z odprto majico, kar doslej pri njem ni bilo videno, hkrati pa gre še za dodatno, četudi minimalno izgubo zaradi večjega upora.

Visoka nadmorska višina? Na Galibierju na 2642 m je bil izredno suveren in je sam vlekel Vingegaarda proti najvišji točki letošnjega Toura. A povprečna višina zadnjih 4,6 km vzpona na Granon (2414 m), kjer je izgubil skupno vodstvo in tri minute časa, znaša kar 2172 metrov. Ko je pred dvema letoma na Col de la Loze trpel in izpustil takrat vodilnega Rogliča, je na koncu izgubil zgolj 15 sekund.

Unovčili karto drugega kapetana

A ključni so bili neumorni napadi čebel. Od km 0 in uvodne akcije zelene majice Wouta van Aerta, kateremu je v beg nato sledil Christophe Laporte (po načrtu bi sicer moral bežati Tiesj Benoot). Nato so pri Jumbo Vismi zaigrali na karto drugega sokapetana. Primož Roglič je resda zaostajal 2:52, vendar po padcu zaradi preklete slamnate bale kljub bolečinam v naslednjih dneh ni kazal znakov tekmovalne šibkosti in ni izgubljal časa proti rumeni majici.

Roglič globoko v rdečo, da je napadal Pogačarja

"Vedeli smo, da tvegamo. Želeli smo napasti od daleč s Primožem. To je pokazalo, kako velik kolesar je Primož, ki je bil za načrt in se resnično boril zanj. Šel je zelo globoko, da je izzval Tadeja," je Vingegaard izpostavil ključni člen v zmagovitem načrtu. Trener Heijboer je za L'Equipe pojasnil, da so vseskozi načrtovali Rogličev napad prek Galibierja, kjer je zasavski orel na Touru 2017 poletel do prve slovenske zmage na Dirki po Franciji. A pred etapo so točko Rogličevega napada prestavili na vzpon predtem – na prelaz Telegraphe. "Želeli smo jih presenetiti."

Po 83 km od 151 v 11. etapi, dober kilometer pod vrhom Telegrapha, je Tiesj Benoot izstrelil naprej Primoža Rogliča in Pogačar je pograbil vabo. Tik pod sedlom je že čakal Christophe Laporte in začel se je hiter, a kratek spust do vasi Valloire, kjer se začne dolgi vzpon na Galibier.

Epska serija po štirih napadov velike trojice

Tam na prvih kilometrih iz vasi, na najbolj položnem delu maratonskega klanca, se je odvil pravi boksarski dvoboj. Naveza Roglič – Vingegaard je enkrat z leve, drugič z desne napadala Pogačarja, trojico pa je opazoval prvak Toura 2018 Geraint Thomas. Štirikrat je s silovitim pospeškom skočil Roglič, še štiri sprinte je uprizoril Vingegaard. A tudi Pogačar jima ni ostal dolžan in je še sam štirikrat odgovoril s protinapadi.

Po bitki je lahko biti general, a zakaj Pogačar ni preprosto spustil Rogliča naprej?

Pred rojakom, ki je bil uradno še vedno sokapetan, je bil nekje spredaj Wout van Aert. Iz lastne izkušnje pa Pogačar ni upal tvegati, da bi se Roglič vrnil v boj za skupno zmago, kot se je lahko sam vrnil na Peyresourdu v 8. etapi Toura 2020, potem ko je v vetru dan poprej izgubil 1:21.

Na koncu se je izkazalo, da se je Roglič resnično žrtvoval za vse omenjene napade. Še zadnjič je pospešil, ravno ko je UAE Emirates uspelo naprej preseliti Marca Solerja. Takoj ko je izločil Španca, je Roglič prvič odvil in izpustil stik z vodilnimi.

Na vrh Galibierja Pogačar vlekel Vingegaarda

V tem trenutku je sledila druga ključna taktična Pogačarjeva napaka, ko je začel narekovati tempo. Rumena majica se je postavila na čelo, popustil je tudi trmasti kapetan Ineos Grenadiers in na zaključnem delu vzpona na Galibier, ki je hkrati tudi najbolj strm, je Slovenec vozil oster tempo. Nekajkrat je Pogačar celo skomignil z rameni Vingegaardu, če bi si delil breme narekovanja tempa, a Danec se ni dal zapeljati. Četrt ure nepotrebnega dela, da so se potem na dolgem spustu polovili vsi kapetani in še pomočniki.

Od vrha Telegrapha do vrha Galibierja, od koder je bilo še 45 km do cilja, je Pogačar pokuril preveč nabojev, ki bi jih potreboval za pričakovano potezo – napad Vingegaarda na najbolj strmem delu ciljnega vzpona.

Sorodna novica Pogačarju se ne mudi, saj je dirka še dolga

Dvoboj Danca in Slovenca vse do Pariza

"Tadeja vidim kot največjega tekmeca in pričakujem, da me bo poskušal napasti vsak dan, ko bo imel priložnost. Do Pariza bo še težka dirka," se zaveda Jonas Vingegaard, da je do konca Toura 2022 še deset etap.

Pogačar je takoj po cilju že začel priprave. Najprej z ofenzivo šarma: najprej čestitke junaku 11. etape, nato z nasmeškom pred TV kamere. In ne samo iz dolžnosti nosilca bele majice, temveč se je z novinarji dolgo pogovarjal tudi pred ekipnim avtobusom v dolini.

"Vsak ima lahko slab dan, kajne?

"Bil je slab dan. Dobro sem se počutil vse do zadnjega klanca. Vsak lahko ima slab dan, kajne? In Toura še zdaleč ni konca," je sicer v sredo poraženi Pogačar z nasmeškom nakazal, da imajo tudi njegovi največji kritiki in nasprotniki, vsaj dokaz, da ni vesoljec.

A še bolj prešeren nasmešek je imel Roglič, ko je objet s Seppom Kussom prečkal ciljno črto z zaostankom več kot 11 minut. "Bilo je težko, šli smo na vse ali nič in na koncu je najmočnejši zmagal. Ko smo napadali eden za drugim, nismo vedeli, če ga lahko zlomimo, a zagotovo sem se jaz zlomil, vendar mi ni bilo mar. Bil sem popolnoma za stvar," je o ključnem delu velikega preobrat pripovedoval Roglič, ki pa je vesel, da ob bolečinah v križu ni zdaj sam na vrhu lestvice.

Njegovo žrtvovanje je prineslo ekipi Jumbo Visma rumeno majico in izdatno prednost, ki jo mora zdaj najmočnejša ekipa Toura 2022 ubraniti pred napadi rojenega napadalca.