Kolesarstvo, pravzaprav vsa športna srenja, je v pričakovanju 104. Dirke po Franciji, ki se bo v soboto začela v Düsseldorfu. Spektakularno tritedensko dirko boste lahko v prenosu spremljali na TV SLO 2. Tomažu Kovšci bo pomagal strokovni komentator Martin Hvastija, ki je v bogati kolesarski karieri dirkal na vseh treh največjih tritedenskih dirkah. Letošnja dirka vseh dirk utegne biti zelo razburljiva, saj trasa ni všeč prvemu favoritu Chrisu Froomu (na Touru je zmagal v letih 2013, 2015 in 2016), poleg tega bodo najboljši v posameznih etapah spet nagrajeni z bonifikacijskim odbitkom sekund, kar bi lahko celo odločilo skupnega zmagovalca.

Na Dirki po Italiji smo letos spremljali izjemno zanimiv boj za skupno zmago do zadnjega dne in želja ljubiteljev kolesarstva je, da bi se to ponovilo tudi na Touru. Kakšne so možnosti za to? Bo Sky s Froomom spet popoln gospodar dogajanja?
Giro je bil res spektakularen, poln preobratov in odločen šele zadnji dan na kronometru v Milanu. Če kdaj, potem so letos razmere zrele za podobno napeto zgodbo tudi na Touru. Trasa je drugačna, krajše etape in strmejši klanci ter smešnih 36 km posamičnega kronometra vse skupaj, brez ekipnega kronometra. Ne morem se znebiti vtisa, da je vse skupaj pisano na kožo domačemu nacionalnemu heroju Romainu Bardetu, ki je lani Tour končal štiri minute za Froomom, od tega je tri minute in pol zaostal na posamičnih kronometrih.

Froome, odličen kronometrist, je, tudi v primerjavi s Quintano lani veliko pridobival v vožnjah na čas. V 13. etapi (37,5 km) ga je ugnal za dobri dve minuti, v 18. etapi, ko je bil na sporedu gorski kronometer, pa je Quintana je zaostal minuto in deset sekund ...
Kronometer je Froomovo najmočnejše orožje in simbol njegove dominacije. Ob tem, da nespecialisti za njim na ravninskih ali pa gorskih kronometrih zaostanejo od 3 do 4 sekunde na kilometer in če se spomnimo, da je bilo pred leti skupaj z ekipnim kronometrom tudi čez 100 km vožnje na čas, je jasno, kam pes taco moli. Gre za prefrigan poskus kastracije. Še dobro, da ima "Froomey" vedno kakšno presenečenje na zalogi. Ko so lani vsi čakali na prvi cilj na resni klanec, se jih je v Pirenejih lotil na spustu iz prelaza Peyresurde.

Na kriteriju Dauphine je v ekipi Sky že malce zazvonil alarm, saj Froome ni bil na vrhunski ravni. Je mogoče, da na Tour ne bo prišel tako dobro pripravljen, kot bi moral biti?
Critérium du Dauphiné je res temeljni kamen Skyjevega zmagovalnega načrta. Že leta 2012 je na njem dominiral Bradley Wiggins in potem za Sky osvojil prvi Tour. Trikrat je potem v letih 2013, 2015 in 2016 vajo ponovil Froome. Leta 2014 je Froome na Dauphinéju pogorel in potem na Touru nesrečno odstopil, še preden se je zares začelo. Torej? Na njegovo srečo je to le statistika. Bolj resno se mi zdi to, da je star 32 let in biološka ura bije tudi njemu. Letos še nič ni zmagal, in to za samozavest ni dobro.

Se pa verjetno strinjate, da ima Sky spet najmočnejšo ekipo?
Zagotovo. Denarja za najboljše pomočnike je dovolj, izkušenj tudi. Sistemsko delo in angleška pedantnost jim še vedno omogočata lepo prednost pred drugimi ekipami, čeprav jih nekatere že dolgo posnemajo in tudi lovijo. Je pa res, da imajo letos obilo težav in nesreč. Zdi se, da so se jih lotili čisto pri vrhu, s težkimi političnimi igrami, kar ni prijetno. Nekomu gredo pošteno v nos. Če se potem še spomnimo samo nesreče na Giru, kjer je bila zaradi napačno parkiranega policista motorista izločena iz igre praktično cela ekipa, ali pa padca zaradi napake v materialu na ekipni vožnji dirke od Tirenskega do Jadranskega morja, je jasno, da jim ni lahko. Če je 'načet' Sky zagotovilo za bolj napeto dirko, potem naj se predstava začne …

Greva še k preostalim favoritom. Bardeta ste že omenili. Kaj pa Quintana, ki je letos dirkal na italijanskem krogu. Je bilo to preveč, da bi lahko upal na osvojitev rumene majice? Čeprav - dejstvo, da bo malo vožnje na čas, gre njemu v korist ...
Res je, trasa mu na papirju ustreza, kot še nikoli. Mislim, da se je tudi dvojčka Giro – Tour lotil zelo načrtno. Malo je dirkal in se veliko pripravljal. Na Giru ni blestel, čeprav je bil dva dni v roza majici. Na klancih ni bil briljanten in poskočen, kot se to od njega pričakuje. Je pa res, da so bili klanci na Giru letos nenavadno položni, po cilju v Milanu pa je priznal, da je bil v zadnjem tednu celo bolan. Na Touru naj bi bilo vse drugače. Ne pozabimo, da je lani Frooma premagal na Vuelti! Pa še leta so na njegovi strani.

Richie Porte na velikih treh dirkah še nima zmagovalnega odra, ima pa še iz časov Skyja, kjer je bil pomočnik Wigginsu in Froomu, dovolj izkušenj, da točno ve, kaj narediti za zmago. Ga na letošnjem Touru vidite med najboljšimi tremi?
Porta se je prijel neprijeten sloves, da se v zadnjem tednu zlomi. In ker so ga letos na Dauphinéju osamili in uničili prav zadnji dan, se bo te stigme predvsem sam pri sebi težko znebil. Letos je sicer za njim izjemen prvi del sezone, a občutek imam, da bo formo težko držal do konca Toura. In tudi on šteje že 32 pomladi.

Froome, Porte, Contador, Bardet in Quintana naj bi se bojevali za končno zmago oziroma zmagovalni oder, kaj pa kakšen nov obraz?
Za zmago težko, za uvrstitev v deseterico pa je kar nekaj kandidatov. Johan Esteban Chaves, ki je lani Giro končal drugi, je eden tistih na katere se resno računa. Letos je bi sicer poškodovan in je izpustil prvi del sezone, vprašanje je, kako bo na Touru. Poleg njega je v ekipi Orica – Scott še Simon Yates. Od mladih bi izpostavil še Nemca Emanuela Buchmanna (Bora – Hanshrohe), Louisa Meintjesa (UAE Team Emirates) in Georgea Bennetta (LottoNL-Jumbo). Fabio Aru (Astane) je bil prav tako poškodovan in ni nastopil na Giru, na Touru pa bo zagotovo poskušal popraviti lanski vtis. Rafal Majka ni ravno nov obraz, a letos pravi, da gre na generalno uvrstitev. Dan Martin, Valverde, Pinot in Fuglsang so stari mački, ki jih ne bi kar tako odpisal. Kako se bo v tej gneči znašel Jon Izagirre, ki ima letos v ekipi Bahrain - Merida proste roke, bomo še videli. Spomladi je bil povsod zraven.

Letošnja dirka ponuja manj pravih gorskih etap. Mar to pomeni, da trasa ni tako spektakularna kot prejšnja leta?
Klancev je dovolj in so precej težki. Še pred Pireneji in Alpami jih že v peti etapi jih v pokrajini Vosges čaka izjemno zahteven cilj na La Planche des Belles Filles, osma jurska etapa in deveta z zelo strmima vzponoma Grand Columbier in Mont di Chat, kateremu sledi še vratolomen spust. Prva pirenejska etapa (11.) je dolga in težka, druga (12.) pa kratka in eksplozivna. Finale in dokončen razplet se pričakujeta v dveh alpskih etapah. V sedemnajsti vozijo čez tri legendarne prelaze (Croix de Fer, Telegraph in Galibier). Naslednja, s ciljem na prelazu Izoard, mislim, da bo dala dokončen odgovor o zmagovalcu Toura.

Vseeno se vedno bolj kaže trend krajših etap. Če primerjamo letošnjo traso s tisto iz leta 1997, se zdi lažja. Pred 20 leti, ko je zmagal Jan Ullrich, sta bili dve dolgi pirenejski etapi in nato še tri peklenske v Alpah. Letos je kar 410 km manj, tudi en prost dan več je na sporedu. Gorske etape so precej krajše in nimajo petih klancev HC in prve kategorije. Je "lažja trasa" predvsem zaradi dopinških afer?
Ne bi rekel. Krajše etape dokazano poživijo dirko. Namesto dolgočasnih sedemurnih etap, ko vsi čakajo samo zadnji klanec, se zdaj že nekaj let preizkuša format kratkih eksplozivnih etap (na manjših dirkah), ki se po inerciji po navadi vozijo na polno od štarta do cilja. Dogajanje in razlike, ki se na takih poskočnih etapah zgodijo, gledalcev ne razočarajo, spektakel je zagotovljen. To pa še ne pomeni, da je dirka lažja, saj je tempo običajno peklenski.

Katera etapa bo letos kraljevska, kje bodo noge najbolj trpele?
Po namišljenem scenariju devetnajsta, zadnja alpska. A zdi se mi, da se precej lahko zgodi tudi prej, v peti in dvanajsti, denimo. Ne pozabimo, letos so spet bonifikacijske sekunde v vseh etapah (10, 6, 4, razen v obeh kronometrih), ki lahko zaradi pričakovane izenačenosti med favoriti odločijo dirko!

Predzadnji dan je na sporedu kronometer v Marseillu, dolg le 22,5 km. Bi lahko bila ta etapa odločilna?
Lahko se zgodi, da tudi zaradi svoje dolžine (ali bolje: kratkosti) ne bo bistveno vplival na razplet.

Dirka se tradicionalno začenja zunaj Francije, tokrat v Nemčiji. Tam bomo najprej videli kratek kronometer, naslednji dan pa šprint glavnine. Po navadi so uvodne etape zelo stresne, veliko je padcev. Bomo že v Nemčiji videli razburljivo dogajanje?
Kot vsako leto bomo videli toliko padcev, kot 'še nikoli' … Že drugo etapo končajo v Belgiji, tretjo začnejo v Luksemburgu. Ceste tam naokoli so stresne, ravnine ni prav veliko.

Kdo bi lahko po vašem mnenju prvi oblekel rumeno majico? Morda Nemec Tony Martin, morda celo Primož Roglič?
Upam, da Primož. Tony bo uvodni krono vozil doma in je seveda prvi favorit, ampak Primož zna tako lepo presenetiti! Kandidatov za prvo rumeno je še nekaj: Alex Dowsett, Jonathan Castroviejo, Stefan Kung, morda celo še en domačin - Marcel Kittel.

Roglič verjetno ne bo dirkal na skupno razvrstitev, ampak bo poskušal dobiti kakšno etapo. Mu oba kronometra ustrezata? Kaj pa preostale etape, kje bi lahko bila priložnost za beg?
Primožu vse ustreza, to je pri njem najlepše. Nič ga ne moti, ne komplicira, najbolje pa je, da še vedno ne vemo, kje so njegove meje. Osebno sicer upam, da bo malo vendarle pazil in poskušal dirkati tudi na generalno razvrstitev čim dlje, vsaj tako za učenje. Ponovitev Polančeve predstave iz Gira bi bila za slovensko samozavest sanjska zgodba. Če pa se bo osredotočil na posamezne etape, bo to najlaže po Pirenejih v centralnem masivu, ko bodo zaostanki že veliki. Ali pa tudi kakšna resna gorska, saj se klancev menda ne boji …

Zanimiv ne bo le boj za rumeno majico, ampak tudi za preostale. Peter Sagan bo poskušal izenačiti rekord Erika Zabela in osvojiti šesto zeleno majico. Kakšne možnosti mu pripisujete? Kdo se bo še v šprinterskih etapah boril za zmago?
Vsekakor velike, Peter je najbolj kompleten kolesar zadnjih let. Letos mu resno konkurenco napovedujejo Sonny Colbrelli, Michael Matthews in olimpionik Greg van Avermaet, čeprav se bo slednji verjetno bolj osredotočil na nekaj etap. Sicer pa je sprinterska zasedba kot vedno absolutna. Mark Cavendish, Andre Greipel, Marcel Kittel, John Degenkolb, Alexander Kristoff, Arnaud Demare, Nacer Bouhanni, Dylan Groenewegen in Bryan Coquard.