Velika pentlja, ki se bo začela na Danskem, malo zavila še v Belgijo in Švico, a seveda ostaja ponos Francije, bo v letu 2022 dirka za kolesarje novega vala – napadalce, zlasti za puncheurje, ki najbolj blestijo na razgibanem, valovitem terenu s krajšimi in strmimi klanci.
Privlačne gorske etape, a le do 166 km
Tudi prave gorske etape so prilagojene najbolj eksplozivnim in napadalnim kolesarjem – od peterice pravih etap v Alpah in Pirenejih so kar štiri krajše od 150 km, najdaljša – kraljevska – z legendarnimi 21 serpentinami Alpe d'Hueza pa dolga vsega 166 km.
Polovica etap s ciljnimi vzponi!
Če se kar pet od šestih gorskih etap konča na vrhu visokogorskih ciljev, se ob podrobnem pregledu profilov 21 etap razkrije, da se skupno kar 11 etap sklene s ciljnimi klanci – ali prav do ciljne črte ali pa se vzpon konča nekaj kilometrov pred koncem.
Nekaj je pravih zaključkov na poskok: v Longwyju v 6. etapi in v Lozani v 8. etapi (poglej prereze vzponov v galeriji). Kar tri etape se sklenejo na francoskih gorskih letališčih (altiportih Megeve v 10. etapi, Mende v 14. in Peyragudes v 17.), kamor vodijo vsaj dolgi, če ne tudi strmi vzponi. Tudi razgiban in netipično 40 kilometrov dolg kronometer v predzadnji, 20., etapi ima na koncu pravcati zid v srednjeveškem mestecu Rocamadour.
Pet tisoč višincev manj, manj najvišjih vzponov
Skupno je skoraj pet tisoč višinskih metrov manj kot letos (po Veloviewerju: 47 tisoč proti 52 tisoč). Gorskih ciljev 2., 1. in ekstra kategorije je skupaj 23, na zadnjih izvedbi jih je bilo 27, na Touru 2020 kar 29. Samo v dveh etapah je več kot štiri tisoč višincev, sicer zaporednih: na 11. etapi, ki se konča na prelazu Granon, in na kraljevski 12. etapi na francoski nacionalni praznik 14. julija, obakrat pa se gre čez najvišjo točko dirke, prelaz Galibier (2642 m).
Etape zrisane za tri mušketirje
"Van der Poel, Van Aert in Alaphilippe so Federer, Đoković in Nadal našega športa. Seveda jim zato zrišeš etape, ki jim ustrezajo," je jasen generalni direktor dirke Christian Prudhomme, ki sicer dodaja, da še vedno na koncu najzanimivejše in tudi dolgočasne etape zrežirajo kolesarji sami. "Letošnji prvi teden dirke je bil briljanten – z izjemo padcev – in najlepši v zadnjih 30 letih," je prepričan Prudhomme, da mu bo ponovitev letošnjega recepta in še z dodatno prilagoditvijo gorskih etap poplačan z dramatičnim Tourom.
Veter in kocke za klasike ter preizkus favoritov
Seveda ni odveč, da se omenjena zvezdniška trojica mušketirjev odlično znajde tudi v vetru in na kockah. Veter je glavna grožnja že na Danskem, zlasti v 2. etapi (Roskilde–Nyborg), ko se bo prečkalo 18-kilometrski most Storebælts, ki povezuje otok Zeland in Funen, kjer je veter stalnica. V 5. etapi s tlakovanimi odseki – 11 odsekov za točno 19,4 km kock – ni najzahtevnejših z dirke Pariz–Roubaix, pri čemer so našli kar pet takšnih odsekov, ki se jih ne vozi niti na spomeniku.
Kdo bi pozabil na etapo Toura 2010 ...
"Od leta 1989 do 2010 smo se izogibali kock, a moje stališče je bilo jasno. Če se vrnemo na sever Francije, bomo vključili tudi kocke. Kdo bi pozabil prvo novo izvedbo leta 2010, kjer si imel v ospredju kandidate za skupno zmago skupaj s specialisti za klasike: Thor Hushov, Fabian Cancelllara, Geraint Thomas, Cadel Evans in Ryder Heshedal," se je spominjal Prudhomme in nato razkril svojo vizijo iz uvodnega odstavka, kjer se ob sveti trojici po kockah vozita vsaj še oba Slovenca. Dirka po Franciji je od takrat šla na kocke Roubaixa še v letih 2014, 2015 in 2018.
Mohorič znova favorit za najdaljšo etapo?
Na Nizozemcu, Belgijcu in Francozu je zdaj pritisk, da upravičijo sloves največjih zabavljačev v svetu kolesarstva. Organizator ASO je očitno prepričan, da bodo omenjeni zvezdniki po vrhuncu na spomladanskih klasikah nato vse stavili na Dirko po Franciji, potem ko je Alaphilippe letos že tretje letos zapored oblekel rumeno majico vodilnega in jo nato za teden dni predal van der Poelu, ki je kot Poulidorjev vnuk posvojenec francoske javnosti. Ob tem je za šov skrbel še Van Aert, ki je želel na najdaljši etapi dirke prevzeti rumeno majico, a se MvdP ni predal, samo maratonsko etapo pa mu je speljal napad Mateja Mohoriča.
Po etapi Vierzon–Le Creusot z 249 km se zgleduje 6. etapa Binche–Longwy z 220 km, ki je sploh edina etapa daljša od 200 km. "Zelo dolga etapa, a zelo težkim zaključkom, 800-metrskim zidom z 12 odstotki vsega pet km pred ciljem, spust in nato vzpon do cilja na klancu des Religieuses," si Prudhomme obeta ponovitev drznega napada večje skupine od daleč in obračun najboljših puncherjev. Ob tem je direktor Toura opozoril, da bo že prva etapa v Franciji (4. etapa Dunquerque-Calais) polna vzponov in spustov, ob kombinaciji z vetrom pa prava past.
Deska lepih deklet simbol zadnjega desetletja
La Planche des Belles Filles se bo v desetih letih že šestič znašel na sporedu Toura in postaja zaščitni znak Prudhommovega vodenja velike pentlje. Pridevnik Super pomeni kilometrski makadamski dodatek do samega vrha smučišča, pri čemer je odsek z maksimalnim naklonom 24 odstotkov debitiral leta 2019, ko je slavil Dylan Teuns, makadam pa je ustvaril nekajsekundne razpoke med kandidati za skupno.
"Potrebovali smo strmejši vzpon v Vogezih in zdaj ga imamo. Sočasno se bo tu pozneje tudi končala nova ženska Dirka po Franciji. Želeli smo si nekaj skupnega med obema dirkama. Tour de France Femmes avec Zwift je dejansko četrti teden Dirke po Franciji," je vrnitev na kraj zločina pojasnil Prudhomme, katerega organizacija je na predstavitvi še posebej izpostavila prav desetletje na LPBF-ju, kjer se je spisala največja zgodba zadnjih 30 let, ko je Pogačar slekel rumeno majico rojaku Rogliču.
Po poteh Dirke po Franciji 1986 in Hinaultovega slovesa
Vseeno se pričakuje, da bo glavni oder bojev za skupno zmago v Alpah in Pirenejih, kjer bosta gorska dvojčka: Granon in Alpe d'Huez ter Peyragudes in Hautecam. Prelaz Granon – na drugo stran je cesta samo makadamska – je bil uporabljen le na Touru 1986, kar je bil tudi zadnji dan, ko je legendarni Francoz Bernard Hinault v karieri nosil rumeno majico. Sledi popolna kopija dneva z iste dirke, ko je šel Hinault v napad skupaj s sotekmovalcem Gregom LeMondom, cilj na Alpe d'Huezu sta prečkala z roko v roki in Jazbec je žezlo vladarja Dirke po Franciji predal svetlolasemu Američanu, ki je skupno trikrat slavil na Touru.
Dolgih 260 dni do starta na Danskem
Prav tretji, a v nasprotju z LeMondom zaporedni naslov velikega zmagovalca Grande Boucle bo lovil Tadej Pogačar, ki je dva dni zapored na naslovnici L'Equipa. Nesporni favorit, ki mu mora razkrita trasa ustrezati, če brez prevelikih izgub preživi veter in kocke prvega tedna.
Ali kot pravi Alexandre Roos, kolesarki urednik pri L'Equipu, v komentarju trase Toura 2022: "Kdo lahko premaga Slovenca? Imate devet mesecev časa." A če je prvo ostro kolesarsko pero Francije mislil v ednini, pa velika večina preostalih poznavalcev meni, da se mora govoriti v množini oz. slovenski posebnosti dvojini. Pogačar in/ali Roglič? Sladke skrbi za slovenske navijače, ki že odštevajo dneve do začetka v Københavnu. Še 260 dni, še 259 dni, še 258 dni ...
Prerezi ključnih vzponov (ASO) s kratkimi opisi
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje