Kdor je prespal La Vuelto 19, se zdaj čudi usklajenosti slovenskega dvojca, ki si po Španiji kani podrediti še Francijo. Nos vihajo Kolumbijci, ki so do zdaj lahko le sanjali takšno usklajenost in solidarnost med rojaki in si želijo, da bi se tretje-, četrto-, peto- in šestouvrščeni le podprli in v Alpah izzvali vodilna kolesarja Tour de France.

Pog & Rog tretjič vse držala v šahu
Po nekaj dnevih premora je oživel boj za rumeno majico. Zadnja dva kilometra strmega vzpona na Puy Mary je postregel že s tretjim zastrašujočim prikazom moči dveh Slovencev na 107. Dirki po Franciji.

Tokrat se Tadej Pogačar (UAE Emirates) in Primož Roglič (Jumbo Visma) za razliko od 4. in 9. etape nista potegovala za etapno zmago, a sta zato naredila najbolj odločen korak proti končnemu cilju – rumeni majici v Parizu. A kaj, ko na koncu je lahko na vrhu samo eden, vendar trenutno sta Pog & Rog osredotočena le, da se čim bolj oddaljita od tekmecev, preden se pripravi teren za neizbežni medsebojni obračun.

Napadalec na koncu komaj še sledil vodilnemu
"Skupaj s Primožem sva uspela napasti. Videl sem, da je Primož zelo, zelo močan. Stežka sem mu sledil. Izredno je nabrušen," je bil odkrit Tadej Pogačar, da ni dvoma, kdo je v pelotonu zares najmočnejši v gorah, čeprav si je Komendčan povrnil belo majico najboljšega kolesarja do 25 let. Mladi volk je znova napadel, a starejši orel je tokrat za razliko od sobote v Pirenejih prevzel pobudo in šel full gas.

Na prikaz premoči slovenskega dvojca so po izgubi pol minute ali minute tekmeci odgovorili tudi s podtoni v izjavah. "Zame je bil slovenski dan. Izjemno zadovoljen, da sva Slovenca na 1. in 2. mestu pred Kolumbijci," je na novinarski konferenci Roglič odgovoril na vprašanje, ali je bil slovenski ali vseeno kolumbijski dan zaradi etapne zmage Daniela Martineza (EF Pro).

Bernal v cilju le obvisel na krmilu
Vse več je vprašanj: kje je skrivnost uspeha superiornih Slovencev? "Ne vem čisto," je začel Roglič, ki pa je hitro nadaljeval s širšim pogledom: "Če pogledamo Slovence, imamo kar nekaj vrhunskih športnikov v različnih panogah." Nato je Rogla še pomislil na odličnega mladega rojaka in dodal: "Lahko bi rekli, da drug drugega ženeva naprej."

Egan Bernal (Ineos Grenadiers) je glasno potarnal, da je v izredni formi, vozi rekordne številke, a ni konkurenčen Slovencema. Vendar po drugi strani je po prečkanju črte premagano obvisel na krmilu in bil vidno izčrpan, kolesar, kakor lani ali pa leta 2018 kot superpomočnik Geraintu Thomasu in Chrisu Froomu pač ni bil.

Ključ do kolumbijske koalicije – Uran
Kolumbijci sicer sanjajo o medsebojnem zavezništvu, na katerega sta na prosti dan odkrito namignila Miguel Angel Lopez (Astana) in Nairo Quintana (Arkea Samsic). Upe na pakt izpostavljene četverice kafetarjev je hitro pogasil sam Bernal, ki se je javno vprašal, kdaj do zdaj mu je Quintana pomagal z menjavami ob napadih.

Diplomatsko tiho je v tej zgodbi ključni Kolumbijec Rigoberto Uran. Skupno je v odličnem položaju na 4. mestu (+1:10) in je kapetan izredno močne ekipe EF Pro, predvsem pa je neformalni vodja kolumbijskih kolesarjev v Evropi, večina mlajših rojakov je naredila odločilne korake na poti k profesionalizmu z Uranovo pomočjo in podporo.

Najmanjše razlike po letu 1947
Proti trajnejšemu zavezništvu na nacionalni osnovi – tako med Slovencema kot Kolumbijci – govorijo dejstva. Pred petkovo 13. etapo je vodilno deseterico ločilo le 1:42, kar je bila najmanjša razlika med najboljšimi po letu 1947. Po Puy Mary vodilno sedmerico loči minuta in 42 sekund. Na prvih 12 mestih je 12 kapetanov iz 12 različnih ekip in plače na koncu plačujejo moštva, ki so v sodobnem kolesarstvu močno internacionalna. Močan adut Kolumbijcev ob nespornem talentu v zadnjih letih pa je bil ravno predanost ekipnim ciljem.

Avtogol britanskega imperija
Za Bernala mora biti večja težava kot kolumbijska (ne)složnost ekipna taktika. Ineos Grenadiers so na prelaz Neronne navijali močan tempo, a se pri tem znebili zgolj enega Rogličevega pomočnika, nato pa sta proti ciljnemu vzponu vajeti prevzela Tom Dumoulin in Sepp Kuss, takrat je že odpadel Bernal, nato je šele 2 km pred ciljem napadel Pogačar, čemur je sledil Roglič s svojim pospeševanjem. Namesto prikaza moči si je britanski kolesarski imperij zabil avtogol. Sočasno pa na Dirki od Tirenskega do Jadranskega morja vse bolj blesti Valižan Thomas in zmagovalec Toura 2018 ter lanski podprvak.

Alfa in omega britanske ekipe Dave Brailsford je za The Cycling Podcast priznal, da mora biti Bernal pred Rogličem pred gorskim kronometrom v 20. etapi. Ob 59 sekundah zaostanka za Kisovčanom mora branilec lanske zmage hitro v napad – prvič že v nedeljo na ciljnem vponu na Grand Colombier, kjer pa je na Dirki po l'Ainu Roglič avgusta že ugnal Bernala.

Vsak dan bližje končnemu cilju
A po bitki je lahko biti general, sočasno pa je minilo šele 13/21 letošnje francoske velike pentlje. "Bomo videli. Še vedno je dolga pot do konca. Šele 13. etapa. Vsak dan bližje končnemu cilju. Z ekipo bomo pogledali in videli, kako bo. Zagotovo pa nas čaka še kar nekaj vznemirljivih etap," je Roglič odvrnil na poizvedovanje, ali bo po petkovi utrditvi vodstva še nadaljeval z napadi v naslednjih težjih etapah.

Alpe šele prihajajo na vrsto
Predvsem se celotna karavana zaveda, da so še v Centralnem masivu in prav gorske etape v Alpah še prihajajo v peklenskem tretjem tednu. "Če pogledam malo z razdalje: še veliko stvari se bo zgodilo, veliko je možnih scenarijev. Nočem se še obremenjevati s tekmeci, kdo od njih je najmočnejši in najbližji. Osredotočen sem nase in svojo ekipo, skušamo narediti vse prav in si izboriti čim boljšo uvrstitev na koncu," se v rumeno odeti Roglič noče javno izreči, kdo so še njegovi največji tekmeci za končno zmago. Ne nazadnje je bil padec na Kriterju Dauphine dobro opozorilo in spomin na lekcijo Gira 2019.

Vendar, kar ponavljamo že nekaj časa: Roglič ne ponavlja napak, Pogačar pa se ne utrudi – in to sta ključni sestavini njunega uspeha na največji kolesarski dirki na svetu.