Dirka vseh dirk se bo začela v soboto na Nizozemskem s posamičnim kronometrom. Vse etape si boste lahko v neposrednem prenosu ogledali na TV SLO 2 in MMC-ju. Športno uredništvo TV Slovenija se je kot vedno temeljito pripravilo na projekt. Če se izrazimo v kolesarskem besednjaku, bo kapetan dirke Tomaž Kovšca, glavni pomočnik pa Martin Hvastija, s katerim smo se (potem ko smo mu čestitali za rojstvo tretjega sina - na svet je prijokal v ponedeljek) pogovarjali o vsem, kar je treba vedeti nekaj dni pred začetkom dirke.

Pred vsakim Tourom novinarji radi rečemo, da bo spet zanimivo, ampak tokrat s to napovedjo res ne bomo zgrešili. Nibali, Contador, Froome, Quintana - to je četverica, ki se bo bojevala za zmago. Kdaj je imel Tour zadnjič toliko kandidatov za zmago?
Ne pomnim, vsaj v novejši zgodovini Toura se ni zgodilo, da bi bilo toliko resnih kandidatov za zmago. Prav vsak ima svoje argumente, da lahko upravičeno na glas razmišlja o kroni. Osebno bi morda ob bok veliki četverici ali pa tik za njimi dodal še Joaquima Rodrigueza, vsaj glede na traso in predviden razplet dirke. Ne pozabimo potem še na "drugo" vrsto vsaj potencialnih kandidatov za zmagovalni oder: Tejay Van Garderen, Rui Costa, Simon Yates, morda še Daniel Martin, Andrew Talansky, Steven Kruijswijk in Bauke Mollema. Pa seveda domači matadorji, ki so lani blesteli: Romain Bardet, Jean Christophe Peraud in Thibaut Pinot, mogoče še Warren Barguil. Vedno se potem v boju za visoka mesta znajde še kdo od tistih, ki so na štartu sicer v službi zgoraj omenjenih kapitanov, pa potem tako ali drugače dobijo proste roke. In kar je najlepše: vsi imajo na štartu enako izhodišče. Čeprav dolgo ne bo več tako …

Kako bi na kratko opisali letošnjo traso dirke?
Na prvi pogled zelo klasično začrtana proga: devet etap boja za preživetje pred prvim pravim klancem v Pirenejih, tri hude pirenejske etape, štiri zahtevne vmesne proti Alpam in štiri izjemno težke alpske, pred parado na Elizejskih poljanah. Po drugi stani pa povsem netipično malo kronometrov (edini posamični samo 13,8 km prvi dan in izjemno zahteven ekipni kronometer v Bretaniji v 9. etapi, tik pred Pireneji) in ekstremno veliko ciljev na tak ali drugačen klanec: kar devet! Ravno zato imajo specialisti za vzpone na papirju lepo prednost, če bodo do klancev seveda prišli …

Lani se je pokazalo, kako pomembno je "preživeti" prvi teden dirkanja. Froome se je poslovil, še preden so se začele etape, ki so bile na papirju najtežje. Takrat ste rekli, da Froome ni kompleten kolesar, ker se boji dežja. Tudi letos gre Tour (v 4. etapi) po trasi dirke Pariz-Roubaix. Bo bolje pripravljen na zahteven izziv?
Prvih devet etap bo tudi tokrat zeli stresnih in tudi že selektivnih. Kronometer za uvod, predolg za prolog, prekratek za resen obračun med favoriti. Ampak razlike bodo že prvi dan, klasični šprinterji rumene majice ne bodo videli. Zelo stresna in vetrovna druga etapa v Zelandiji, pa tretja težka valonska s ciljem na vrhu legendarnega Mur de Huy. Sedem odsekov kock Roubaixa bo spet dodobra prerešetalo favorite. Sledijo tri relativno mirne etape "francoske" ravnine in dve v zahrbtni v Bretaniji, vključno z že omenjenim ekipnim kronometrom. Razlike pred Pireneji bodo že ogromne, nekateri papirnati favoriti lahko zaostajajo že tudi 10 minut pred prvim klancem … Nekaterih pa tam tudi ne bo več. To, da Froome trpi v dežju in da tehnično ni briljanten, je dejstvo, ki si ga nisem jaz izmislil. V ekstremnih pogojih je kolesarstvo za vsakega pač tudi malo loterija in ko se ti stvari enkrat podrejo se zlepa ne sestaviš več nazaj, niti fizično, kaj šele psihično. Verjamem sicer, da je letos delal na tem problemu v vseh pogledih.

Je Froomova zmaga na kriteriju Dauphine kazalnik, da je res odlično pripravljen?
Je, to je dejstvo. Fizično že. Ko se cesta postavi navkreber proti cilju in ko štejejo samo vati, mu težko najdeš enakega. Ampak - kolesarstvo ni samo to – fizične sposobnosti, na žalost ali pa na srečo. Kolesarstvo ni eksakten šport, pa če vam je to všeč ali ne. Poleg že omenjene fortune, izkušenosti, taktične zrelosti, tehnične podkovanosti, psihične stabilnosti, prenašanja različnih vremenskih razmer in podpore ekipe (vsaj na tej ravni) je vedno poleg še vsaj malo improvizacije in inspiracije, navdiha. Umetnosti, če hočete. In tule "Froomey" šepa. Kar nekaj od naštetih lastnosti mu ne morem odkljukati. Prekrhek je.

Greva še k preostalim favoritom. Alberto Contador je zmagal na Giru in želi postati prvi po Pantaniju (1998) z dvojčkom Giro-Tour. Kakšne so njegove možnosti?
Otipljive. Če kdo trenutno na svetu, lahko on konkretno razmišlja o ponovitvi tega podviga. Izjemno pretkan kolesar, ki mu praktično nič ne manjka do popolnosti. Tudi na klanec je lahko najboljši, če ima dan in je v formi. Ga pa letos na Touru nekoliko kaznuje dejstvo, da ni pravega resnega posamičnega kronometra.

Je to, da je letos že dirkal tritedensko dirko (in to na polno) prednost ali slabost?
Kakor za koga. Odvisno od regeneracije.

Letos ima Contador okrog 45 tekmovalnih dni, največ od kvarteta favoritov. Je mogoče, da bo zadnji teden dirkanja iztrošen, ali pa ima vendarle dovolj izkušen, da se to ne bo zgodilo?
Občutek imam, da na Giru ni bil stoodstotno pripravljen, zato je zadnji teden kazal znake popuščanja forme. Ali pa je bil že z glavo na Touru in je pustil tekmecem (Astani) malo dihati, saj je imel prednost dovolj veliko za suvereno zmago. Po tem, kar je pokazal prejšnji teden na Route du Sud, bo kar borbeno razpoložen …

Na Giru je bil Contador v gorskih etapah na koncu brez pomočnikov. Bo na Touru drugače?
Bojim se, da bo njegov največji problem utrujena ekipa. Za prvi del do Pirenejev ima sicer odlično ekipo, izkušeno in stabilno, če se ne bodo preveč posvečali Petru Saganu. V hribih pa se bosta poleg Majke morala občutno popraviti Kreuziger in Rogers, Basso je zraven bolj zaradi izkušenj.

Vincenzo Nibali v tej sezoni ni veliko pokazal. Na kriteriju Dauphine je sicer imel nekaj prebliskov, ampak še zdaleč ni bil na ravni zmagovalca Toura 2014. Je to del načrta in bo kot lani v odločilnih etapah ujel pravo formo?
Tudi lani ni pokazal nič do Toura. Očitno zna tempirati formo. Skrbno in zavzeto se je tudi letos pripravljal. Sicer je bil bolj redkobeseden zadnje čase, zimo je imel naporno in zaradi vseh obveznosti predvsem drugačno kot prejšnja leta, priznava, da čuti pritiske odgovornosti po lanski zmagi. Se je pa precej razgovoril po sobotni zmagi na italijanskem državnem prvenstvu. Zelo pomembna zmaga, ki mu bo podobno kot lani zagotovo dala krila.

Verjetno je Nibalijeva prednost tudi odlična ekipa Astane ...
Zagotovo. In povsem predana zgolj enemu cilju. Zelo premišljeno sestavljena za vse terene. Čeprav pogrešam Boruta Božiča, ki bi s svojimi izkušnjami in načinom kolesarjenja tudi lahko kaj dodal.

Nairo Quintana na Touru še ni zmagal in bo zelo motiviran, trasa mu je pisana na kožo. Cadel Evans, nekdanji zmagovalec dirke, celo napoveduje, da se bosta v hribovskih etapah Quintana in Froome bojevala za rumeno majico. Vaše mnenje?
Kar nekaj časa je čakal na priložnost, da bo prva violina španske ekipe na največji dirki na svetu. Več kot mesec in pol ga ni bilo nikjer, treniral je doma na veliki višini v Andih. In na Route du Sud z lahkoto sledil Contadorju v klanec … Lani na Giru se je odlično znašel v ekstremno hladnih razmerah, tudi tehnično mu nič ne manjka. Ampak prave gorske etape so tudi zanj še tako daleč …

Organizatorji tako kot lani očitno spet nočejo, da zmaga specialist za kronometer. Komu od favoritov najbolj in komu najmanj odgovarja, da bo tako malo vožnje na čas?
Najbolj to odgovarja seveda Quintani in Rodriguezu, ki sem ga že omenjal in ga ne smemo pozabiti. On ima s Tourom še neporavnane račune, njegova ekipa Katjuša pa letos tako in tako blesti na vseh terenih. Drugi trije so ob dobrem dnevu približno na isti ravni. Bodo pa razlike na ekipnem kronometru, ki je tehnično izjemno zahteven.

Kdo je torej vaš prvi favorit za zmago?
Vprašanje za milijon dolarjev, tokrat res … Tudi čustveno bi se težko opredelil, kaj šele racionalno …

Klancev ne bo manjkalo. V Pirenejih Plateau de Beille (12. etapa), v Alpah po številnih peklenskih vzponih v 20. etapi za "grand finale" še Alpe d'Huez. Katere etape, kateri klanci bodo odločilni?
Alpe zagotovo. Tudi zato, ker so tokrat zadnje na sporedu. In težje trasirane etape. Pireneji bodo bolj za tipanje in morda kakšno presenečenje. Se pa letos vse tri najtežje gorske etape vrtijo okoli prelaza Glandon oziroma bližnjega Croix de Fer, vsakič iz druge strani. Predzadnja s ciljem na Alpe d'Huez bo kratka in eksplozivna, če bo seveda ostalo še kaj dinamita v nogah.

Že 30 let je minilo (Bernard Hinault, 1985) od zadnje francoske zmage na Touru. Kakšne so možnosti sedanje generacije (Romain Bardet, Jean Christophe Peraud, Thibaut Pinot), potem ko je bil Peraud lani v Parizu drugi, Pinot tretji, Bardet šesti?
Glede na letošnjo konkurenco se mi zdi, da bodo morali na zmago Francozi še malo počakati.

Kdo bo na šprinterskih etapah krojil vrh?
Cavendish, Degenkolb, Greipel, Kristoff, Bouhanni, Matthews, Demare, Sagan in Farrar. Ne pozabimo tudi lovcev na etapne zmage, saj bodo razlike kmalu tako velike, da so lahko tudi
pobegi uspešni: Kwiatkowski, Bakelants, Chavanel, Roy, Valverde, Samuel Sanchez, Gallopin, Paolini…

Od Slovencev bo nastopil le Kristijan Koren. Bi ga lahko vsaj v kakšni etapi videli v begu, ali pa se bo moral povsem podrediti ekipi?
V Kristijana od nekdaj verjamem, vem, da je sposoben tudi zmagati. Upam, da bo glede na formo in moralno stanje v ekipi dobil in tudi izkoristil kakšno priložnost.

Na koncu ne moreva mimo zmage Simona Špilaka na Dirki po Švici. Bi lahko govorili o enem od treh ali petih največjih dosežkov v zgodovini slovenskega kolesarstva?
Te primerjave so mi tuje, kot bi primerjali hruške in jabolka … Vsaka kolesarska dirka je unikum in vsako je težko zmagati. Simon zadnja leta zelo dobro dirka, izjemno racionalno razporeja svoje moči in vedno, kadar si prizadeva za rezultat, ga tudi doseže. Ima sicer določene omejitve, ki se jih očitno tudi zaveda, ampak tisto, kar dela zares, dela dobro.