Prvi je o tem pisal La Gazzetta dello Sport. Pokrajine Toskana, Emilija - Romanja in Piemont naj bi skupaj zbrale približno deset milijonov evrov, s čimer naj bi najslavnejšo dirko na svetu spet pripeljali na italijanske ceste.

S tem želijo počastiti številne italijanske uspehe na Touru. Leta 2024 bo namreč minilo sto let od prve italijanske zmage, ko je zgodovino pisal Ottavio Bottecchia in uspeh ponovil tudi leto pozneje. Počastiti pa želijo tudi druge italijanske ase, kot so Gino Bartali, Fausto Coppi, Riccardo Nencini in Marco Pantani.

Dirka naj bi se sklenila v Nici
Po poročanju istega vira pa naj bi bil popolnoma drugačen tudi zaključek, saj naj bi se dirka namesto klasičnega "sprehoda" po Parizu končala v Nici. Razlog za to naj bi bila organizacija olimpijskih iger, ki jih bo Pariz gostil nekaj dni po koncu največje kolesarske dirke na svetu. Ta bo izpeljana med 29. junijem in 21. julijem, igre pa bodo potekale med 26. julijem in 11. avgustom.

Pogajanja so se začela že leta 2020
Direktor dirke Christian Prudhomme je v Italijo odpotoval že leta 2020, ko so se začela prva pogajanja o morebitnem začetku dirke v tej državi. Grand departs v tujini so v zadnjih letih vse pogostejši. V zadnjih desetih letih se je dirka namreč petkrat začela v Franciji, v preostalih primerih pa v tujini (dvakrat v Belgiji, po enkrat pa v Veliki Britaniji, Nemčiji in na Nizozemskem). Letos bodo kolesarji prve etape prevozili na Danskem, prihodnje leto pa v Španiji.

Start naj bi bil v Firencah
Dirka leta 2024 naj bi se začela v Firencah na Piazzale Michelangelo, 190 km dolga etapa pa naj bi obiskala tudi kraj Ponte a Ema, kjer je bil rojen dvakratni zmagovalec Gino Bartali. Druga etapa naj bi se začela v Cesenaticu, kjer je bil rojen Marco Pantani. Zadnji cel dan v Italiji pa naj bi potekal med Modeno in Piacenzo.

Obisk Italije naj bi bil uradno potrjen šele prihodnje leto.

Umrl eden najboljših španskih klančarjev

Julio Jimenez, ena od velikih kolesarskih osebnosti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je umrl v sredo zjutraj v starosti 87 let za posledicami poškodb, ki jih je utrpel v prometni nesreči.

Jimenez, znan kot "urar iz Avile", je bil eden največjih hribolazcev v zgodovini cestnega kolesarstva. Prav z urarskim poklicem je zbral denar za nakup svojega prvega dirkalnega kolesa. Bil je tudi znan z vzdevkom bolha iz Avile.

Trikrat pikčast na Touru in Vuelti

Kot profesionalec je med letoma 1959 in 1969 zmagal na 23 etapah, od tega petih etapah na dirki po Franciji, vključno z mitsko etapo Puy de Dome leta 1964, štirih etapah na dirki po Italiji in treh etapah na dirki po Španiji.

Tri leta po vrsti (1965, 1966, 1967) je osvojil pikčasto majico za najboljšega plezalca Toura, leta 1967 pa je bil drugi na dirki po Franciji, z le nekaj več kot tri minute zaostanka za zmagovalcem Rogerjem Pingeonom.

Tri leta zaporedoma (1963, 1964, 1965) je bil proglašen za najboljšega hribolazca Vuelte. Na Giru leta 1966 je imel kar 11 dni oblečeno majico vodilnega, preden je italijansko pentljo končal na četrtem mestu v skupni razvrstitvi.

"Eden najboljših hribolazcev v zgodovini in legenda španskega pelotona. Moje misli so z njegovo družino in prijatelji. Počivaj v miru Julio Jimenez," se je na twitterju odzval španski kolesar Alejandro Valverde.