Omenjeni časopis je ekskluzivno novico zvečer objavil na svoji spletni strani. Francoska tiskovna agencija AFP je želela poročanje potrditi pri organizatorju dirke, agenciji ASO, vendar niso bili dosegljivi za komentar. Po poročanju časopisa naj bi Tour skrbno sledil progi, prvotno načrtovani v treh tednih dirke.

Po pisanju La Gazzette dello Sport bo v četrtek o tem predlogu odločala Mednarodna kolesarska zveza (UCI). Dirka po Italiji naj bi bila na sporedu od 3. do 25. oktobra, sledila pa naj bi še Dirka po Španiji.

Francoska vlada je v torek potrdila podaljšanje prepovedi vseh množičnih prireditev do sredine julija. Tour de France 2020 bi moral začeti 27. junija v Nici, končati pa 19. julija v Parizu.

Brez gledalcev ga ne bodo izpeljali
"Izvedba Toura v predvidenem terminu ne bo mogoča zaradi ukrepov v boju zoper pandemijo novega koronavirusa. Vodstvo dirke dela na preložitvi dogodka," je sporočil prireditelj ASO v elektronskem sporočilu javnosti. 107. dirka po Franciji je bil zadnji od velikih poletnih športnih dogodkov, ki še ni bil odpovedal ali preložen. Njegovi organizatorji pa so večkrat poudarili, da ga ne bodo izpeljali brez gledalcev. Posledično je za vodjo dirke Christiana Prudhomma edina mogoča rešitev preložitev.

Pred Tourom so med drugim odpovedali spomladanske klasike in tudi Dirko po Italiji, preložili so OP Francije v tenisu, odpovedali Wimbledon, prestavili olimpijske igre in nogometno evropsko in južnoameriško prvenstvo ter kup drugih velikih športnih prireditev.

Že pred dnevi je več županov in predstavnikov pokroviteljev potrdilo, da jih prireditelj ASO kliče in obvešča, ali je izvedljiva izvedba francoske pentlje z enomesečnim zamikom. Po tem načrtu bi bil štart v Nici 25. julija in nespremenjen program vseh 21 etap ter tradicionalni cilj na Elizejskih poljanah v Parizu 16. avgusta.

Francija je v torek postala četrta država, ki je presegla 15.000 smrti zaradi covida-19, po Italiji, Španiji in ZDA.

Večina pokroviteljskih pogodb povezanih s Tourom
Dirka po Franciji je z naskokom najbolj odmevna kolesarska dirka sezone in s tem tudi najpomembnejša za celotno kolesarstvo kot šport in tudi cestnokolesarsko industrijo. Velika pentlja po francoskih cestah v veliki meri omogoča gospodarski model kolesarskega dirkanja na elitni ravni. Za 19 ekip svetovne serije in še tri povabljene ekipe je večina ali vsaj občuten del pokroviteljskih pogodb vezanih na opaznost in predstavnost sponzorjev v času tritedenskega spektakla v Franciji.

"Odpoved Toura bi odprla vrata morebitnemu gospodarskemu zlomu kolesarstva," je za AFP pomembnost Dirke po Franciji za cestno kolesarstvo opredelil Jean-Francois Mignot, vodja francoskega nacionalnega centra za znanstvene raziskave, ki je tudi avtor športnozgodovinske knjige s preprostim naslovom: Zgodovina Dirke po Franciji (Histoire du Tour de France).

Milijoni ob cestah in pred zasloni
Običajno se ob cestah Grand Boucla zbere do 12 milijonov gledalcev iz Francije, Evrope in sveta, ki zavzamejo podeželska mesta in vasi ter pustijo na milijone evrov v prenočiščih, gostilnah, okrepčevalnicah, trgovinah in v potujočem spremljevalnem šovu, ki spremlja samo dirko.

"Preprosto: če se Tour ne bo izvedel, bodo izginile nekatere ekipe. Kolesarji in člani osebja se bodo znašli med nezaposlenimi," je odkrit Marc Madiot, vrhovni vodja francoskega elitnega moštva Groupama-FDJ, ki ima v svojih vrstah prvega francoskega pretendenta za rumeno majico Thibauta Pinota.

Za primer: letni proračun Groupame-FDJ znaša okoli 20 milijonov evrov, pri čemer je pokrita ne samo ekipa svetovne serije, temveč tudi celinska ekipa, katere član je mladi Slovenec Žiga Jerman. Glavna in dolgoletna pokrovitelja Madiotove ekipe sta državna loterija in zavarovalnica, za katera je viden nastop na Touru glavnega pomena in pogoj v pogodbah.

Edina dirka, ki močno presega kolesarske kroge
"Ogromno pokroviteljev investira v kolesarstvo samo zaradi Dirke po Franciji in njene prepoznavnosti po vsem svetu, števila gledalcev ob samih cestah in še več pred zasloni. Pogodbe so osredotočene na Tour, ki daleč presega običajen doseg cestnega kolesarstva," pojasnjuje Mignot.

"Imamo, Tour, Giro in Vuelto ter pet velikih klasik. Če bi se jih nekako dalo umestiti v koledar, bi bila sezona rešena," je dejal šef ekipe Bora-hansgrohe Ralph Denk. Ekipe nujno potrebujejo televizijske in sponzorske prihodke z omenjenih dirk, a najpomembnejša je francoska pentlja. "Tour je najpomembnejši ne le za nas, temveč tudi sponzorje. Če ga bo moč izvesti, bo vse lažje," je še dejal Denk.

ASO polovico prihodkov ustvari s TdF-jem
Ta ocenjuje, da so prihodki prireditelja ASO z okoli petih milijonov evrov iz sredine 80. let do danes zrasli na več kot 50 milijonov evrov prihodkov. Druga obstoječa ocena športne analitične skupine Sporsora je, da je Tour 2019 ASO-ju ustvaril kar 130 milijonov evrov prihodkov. 40–50 odstotkov pride od pokroviteljev, slabo polovico prispevajo še medijske pravice, medtem ko mesta in pokrajine gostiteljice posameznih etap prispevajo v proračun okoli pet odstotkov.

Celotni ASO (Amaury Sport Organisation) je v revidiranem poročilu v letu 2018 ustvaril za 233,5 milijona evrov prihodkov, pri čemer Francozi organizirajo tudi Dirko po Španiji, spomenika Pariz–Roubaix in Liege–Bastogne–Liege ter še kopico drugih najpomembnejših dirk sezone (Pariz–Nica, Kriterij Dauphine, Dirka po Kataloniji, Valonska puščica, Eschborn–Frankfurt, Dirka po Nemčiji, Tour l'Avenir ...).

Kolesarstvo premočno odvisno od Toura
"Tour de France poganja celotno kolesarstvo, a tudi sama Dirka po Franciji potrebuje preostali kolesarski koledar," je Marc Madiot, dvakratni zmagovalec najprestižnejše enodnevne dirke na svetu Pariz–Roubaix, opozoril, da ne gre samo za enosmerno odvisnost.

"A ne gre samo za neposredne vložke in prihodke prireditelja. Tour de France je največji oglas za Francijo in francoski turizem," poudarja Bruno Bianzina, direktor agencije Sport Market, ki svari: "Redko kateri drugi šport tako močno stavi in je odvisen zgolj od enega samega dogodka."

107. francoska pentlja kot vrhunec slovenskega kolesarstva
Dirka po Franciji je tudi v Sloveniji v zadnjih desetletjih prerasla v najbolj odmevno kolesarsko tekmovanje, ki ga v poletnih popoldnevih v prenosih TV Slovenije spremlja na tisoče ljudi. Po uspehih Primoža Rogliča in njegovih etapnih zmagah leta 2017 in 2018 pa bi morala biti ravno 107. Dirka po Franciji vrhunec slovenskega kolesarstva. Roglič z Jumbo Vismo odkrito cilja na skupno zmago, visoko lahko poseže Tadej Pogačar, ki ima proste roke pri UAE Team Emirates.

Pozimi – daleč preden je udarila pandemija novega koronavirusa – je bilo predvideno tudi, da bo Matej Mohorič v pobegih lovil etapno zmago za Bahrain McLaren, s čimer bi zaokrožil trojček zmag na vseh treh Grand Tourih. Za nameček bi Slovenci imeli še aduta v šprintih – Luka Mezgec je bil napovedan kot adut Mitcheltona Scotta. Po sanjskem razpletu lanske Dirke po Španiji se je napovedovalo nepozabno kolesarsko poletje 2020, a zaradi pandemije je v svetu športa med najbolj prizadetimi ravno kolesarstvo.

Marcos Tavares na Instagramu kramljal s Primožem Rogličem: