Ko ekipa UAE nadzoruje dirko ali pa jo skuša prelomiti, je Domen Novak velikokrat na čelu kolone. Tisti, ki vleče. In tisti, ki je že nekajkrat v tej sezoni razredčil glavnino in Tadeju Pogačarju olajšal pot do zmage. Pogačarja izjemno ceni in upa, da bo lahko še dolgo kolesaril z njim. Pravi, da je Tadej dobra duša, včasih predobra, preveč prizanesljiva do svojih moštvenih kolegov.

Na začetku Gira, ko je bila ekipa neorganizirana v zaključkih in v sprintih, je Novak sam udaril po mizi in svojim moštvenim kolegom zabičal, da ne morejo tako tekmovati, če imajo najboljšega kolesarja na svetu v svoji ekipi. Novak ni le pomemben na cestah, ampak tudi v ekipnem avtobusu. Pravi, da je vzdušje v moštvu izjemno, kar se čuti tudi v podkastu Tour 202, ko ga kolegi iz ekipe zbadajo med pogovorom in Novak nekajkrat plane v smeh. Domen Novak se o Giru, Tadeju in življenjski formi pogovarja z Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem.

Domen Novak, čestitke za odlično sezono. Se mi zdi, da kadar koli dirkate in gre ekipa UAE v napad ali pa nadzoruje dirko, in to je precej pogosto, ste vselej vi na čelu kolone.
Ja, postal sem eden boljših pomočnikov. To delo rad opravljam. Mogoče se je od začetka sezone do zdaj moja vloga zamenjala. Prej sem bil bolj med prvimi, zdaj pa sem med zadnjimi, ki pomagajo. Mislim, da je zame super sezona. Mogoče rezultatsko ni najboljša, ampak kar zadeva odnos ekipe, kako me obravnavajo, je najboljša do zdaj.

Sorodna novica Pogačarjev učinek: Kljub prevladi gorenjskega volka gledamo zanimiv Giro

Tisti, ki na koncu pomagajo ekipi, so po navadi še pomembnejši, naredijo tiste zadnje korake k uspehu. In teh uspehov je bilo v tej sezoni precej, sploh za Tadeja Pogačarja, za prvega v vašem moštvu. Lani, ko ste bili poleti med Tourom gost našega podkasta, po prvi polovici svoje prve sezone pri ekipi UAE, ste bili optimistični, veliko ste dirkali, ni pa se še vse popolnoma poklopilo. Kaj se je zgodilo, da ste prišli v odlično, morda v življenjsko formo.
Lahko bi rekli, da sem v življenjski formi. Prej sem bil šest let pri Bahrainu, in ko sem prišel v UAE, najprej nisem poznal sistema. Moral sem se privaditi, spoznati kolesarje, nutricioniste, trenerje. Nisem več mlad fant. Vem, kaj mi je všeč. Lani smo decembra začrtali pot. Ustrezala mi je. Letos sem šel stopničko višje kot lani oziroma predlani. Ekipa me podpira, mi zaupa. Če rečem, da bi ostal doma, da se bom doma pripravljal, da mi to več pomeni, kot da grem na višinske priprave, ki mi ne ustrezajo, me ekipa spoštuje in mi da proste roke. Zaupa mi, kar je najpomembnejše.

Sorodna novica Pogačar edini v zadnjih 40 letih, ki na tritedenskih dirkah zbira tako veliko zmag

Nekajkrat sem že prebral, da vam ne ustrezajo višinske priprave. Lahko poveste, zakaj vam ne ustrezajo. Mnogi vrhunski kolesarji se odločijo za to in jim je pisano na kožo. Zakaj vam ni?
Težko povem, zakaj. Načeloma bi se ti moralo povečati število krvničk, ker je manj kisika. Meni sicer gre kri na bolje, počutje je pa precej slabše, ko pridem gor. Prvih 14 dni imam 50 vatov nižji prag. Kdor pozna kolesarstvo, ve, kaj to pomeni. Če se dobro počutim na 400 vatov in lahko to obračam 20 minut, potem lahko na višini komaj 350 vatov. Žal ne vem, zakaj. Se pač ne počutim dobro. Mogoče sem tudi kolesar, ki mora vedno malo trpeti na treningu. Mogoče na višini tega ne smeš storiti. Lahko več uničiš, kot pridobiš. Kaže, da mi to ne ustreza. Kadar koli sem šel na višinske priprave, se nisem dobro počutil, kvečjemu slabše. Če bi odšli vsi, ki gredo na višinske priprave, namesto tega na nižinske, imeli tam enako podporo, od prehrane do masaž, bi bili rezultati boljši. Nekateri kolesarji se strinjajo z mano in pravijo, da ni pravega učinka. Zame je bolje, da sem doma in treniram, kot mi ustreza. Decembrske priprave mi precej pomagajo, veliko napredujem. Se mi zdi, da če bi enako storil sredi sezone, ampak na nižini, ne na višini, bi bilo podobno.

Sorodna novica Luka Mezgec: "Pogačarja imajo vsi radi"

Kar zastrigel sem z ušesi, ko ste rekli: 'Moram trpeti na treningih.' Lahko, prosim, to bolj obrazložite.
Takšen kolesar sem, da redkokdo rad trenira z mano. Obračam neke svoje vate. Raje naredim krajši trening, pa sem 100-odstoten, kot pa da naredim pet ur in naokoli kolesarim, pa ne vem, zakaj kolesarim. Raje se držim tistega, kar mi trener napiše, ali so to intervali ali je to cona dve. Naredim tri do štiri ure treninga, in je precej bolj učinkovito. Takrat ko imam čas za počitek, pa počivam. Mogoče letos manj treniram, kar zadeva število ur. Mlajši fantje v moji okolici trenirajo precej več, imajo tudi dolge dirke. Kolesarstvo pa se je precej spremenilo. Dirke so bile včasih bolj ležerne, počasi se je vozilo. Tega zdaj ni več. Zdaj gremo vsak dan na nož. Na Vuelti in na Giru nobena etapa ni bila počasna. Letošnji Giro je za dva kilometra na uro najhitrejši do zdaj. Strategija se je spremenila, zato sva jo spremenila tudi s trenerjem. Raje naredim dve, tri ure kakovostnega treninga, pa sem lahko potem več doma in več počivam, kot pa da delam pet, šest ur, pa pridem domov ravno tako utrujen.

Pred tedni smo slišali, da je na vidiku nova triletna pogodba. Ste jo že podpisali, je to že uradno oziroma kako blizu ste temu, da podpišete pogodbo?
Ni še čas prestopnega roka, pa ne morem o tem govoriti. Se dogovarjamo.

Lahko bi torej rekli, da ste na dobri poti, da se to zgodi.
Tako ja.

Sorodna novica Fink o Pogačarjevi prevladi na Giru: "Morda se je sploh prvič resno lotil tritedenske dirke"

Kateri je vaš najljubši trenutek sezone?
Dirka v Liegu je bila ena mojih najboljših v življenju. Užival sem, tako kot uživam na Giru. Vedno sem bil v tem obdobju dober. Tudi s Tadejem uživam. Zdaj se že tako dobro poznava, da mi nikoli ni treba gledati nazaj. Zaupa mi. Včasih na sestanku reče: 'Danes Domen vodi, kje smo in kaj smo.' Pa sem, kot pravimo 'road captain', torej kapetan na cesti. Čutim, da mi zaupa. In v tem uživam. Lahko rečem, da je to moja sanjska služba. Upam, da bom ostal še naprej z njim in z ekipo. Da bom lahko z njim na vseh dirkah.

Od daleč čutimo, da je Tadej zelo pristen, da je tudi hvaležen vodja, kar slišimo tudi v vaših besedah. Lahko več o tem poveste. Kakšen je kot vodja ekipe? Mi ga vendarle spoznavamo prek kamere, prek mikrofona, vi pa ste zraven, ko se vse to ugasne.
Tadej je čisto preprost fant. Ne kot Tadej Pogačar, ampak kot Tadej. Tu na Giru se čuti, da smo res dobra ekipa. Vsi smo povezani. Včasih je moja punca jezna, ko ostanemo tudi uro in pol po večerji, se pogovarjamo in se imamo fajn. Z njim se pohecamo, vedno je zelo hvaležen. Včasih bi moral, po mojem osebnem mnenju, kaj več pograjati in povedati, kaj je narobe, pa je včasih preveč dobra duša. Moral bi povedati fantom, kaj je v redu in kaj ni. Na začetku Gira smo se tudi malo lovili. Če ste opazili, nas v prvi etapi, v sprintu ni bilo nikjer. Pa sem potem jaz malce povedal, kaj si mislim, sem udaril po mizi. Rekel sem, da tako ne moremo dirkati, če imamo najboljšega kolesarja na svetu v ekipi. Imamo kolesarje, da smo lahko v ospredju tudi v ravninskih etapah. Pa to pomeni, da včasih zaradi tega tudi jaz plačam davek na klancu. Ampak Giro lahko izgubiš tudi na ravnini. Sicer pa, Tadej je preprost fant. Uživam z njim. Ni vedno dobre volje, kar je logično, se pa vedno potrudi za vse nas. Če pride neka stvar zanj, on vedno to želi razdeliti med vse kolesarje. Vedno je zelo hvaležen. Res uživam, ko sem z njim. Ponosen sem, da sem lahko del tega.

Sorodna novica Na kraju prvega zmenka do prve zmage na kraljevski etapi grand toura

Ste udarili po mizi, potem ko je Tadej naredil "leadout", ko je vlekel glavnino na čelu sprinterskega vlaka in ujel ubežnika?
Ne, ne, je bilo že prej. Mislim, da je bilo po drugi ravninski etapi, ko smo se izgubili 15 kilometrov pred ciljem. Imeli smo nalogo Tadeja varno pripeljati do treh kilometrov pred ciljem, potem pa se lahko on počasi pomika nazaj, da ne tvega padca. Mi smo se pa izgubili že 10, 15 kilometrov pred ciljem. Bil sem zelo jezen. Morda se sliši malce hecno, ampak vsak dan, ko na grand touru greš malenkost čez, to enkrat plačaš. Mi smo dolžni, naša naloga je, da Tadeja vsak dan, pa če je to ravninski dan ali pa hribovski, varčujemo. Mi njega, ne pa sam sebe. Da ni na vetru, da takrat, ko se ustavi za WC, da ga počakamo, da gremo po hrano zanj. To je naša naloga. Kolikor se da, moramo varčevati njegovo energijo. Vsak vat, ki ga vržeš stran, se pozna. Zato smo mi pomočniki tu. Da to naredimo zanj. Če mora sam popravljati svoj položaj v vetru, lahko porabi zelo veliko energije. Zato sem bil malo jezen. Prišel sem v avtobus in povedal, da to ni prav. Imamo najboljšega kolesarja na svetu, prihodnjega zmagovalca Gira, zato moramo biti bolj skupaj in se držati drug drugega. In če gledamo zadnjih pet ravninskih etap, smo bili skupaj do treh kilometrov pred ciljem. To me veseli. Fantje me poslušajo in spoštujejo. Vsak naredi maksimalno. Resda enkrat plačaš, ker trošiš preveč po ravnini, ampak zaradi enega padca lahko izgubiš Giro.