Sedma etapa (Capua–Gran Saaso) je prinesla 218 km vožnje iz Kampanje nazaj v Abruce, s 45 kilometrov dolgim končnim vzponom v dveh delih na močno zasneženo streho Apeninov (cesta je bila seveda kopna) – Gran Sasso (2130 m).
Procesija proti vrhu Gran Sassa
Etapa s skupno 3900 višinskimi metri, označena s štirimi zvezdicami težavnosti, bi prav lahko prinesla velike spremembe v skupnem seštevku, a ljubitelji Gira so namesto ognjemeta dobili porcijo dolgčasa in v zadnjih 50 kilometrih, ko je šla cesta le navkreber, kar težko razumljivo "procesijo" proti vrhu Gran Sassa.
Prva zmaga Baisa med profesionalci
V skupini favoritov namreč ni bilo prav nobenega napada, tako da je bilo še najbolj zanimivo, kdo od treh ubežnikov (njihova največja prednost je bila nad 13 minutami) se bo veselil etapne zmage, ki ima tudi zaradi zgodovine Gran Sassa (na tem mestu je med drugim leta 1999 slavil zmago Marco Pantani) posebno težo. Junak dneva je postal Italijan Davide Bais (Eolo-Kometa, veselje v ekipi je bilo neizmerno), kar je njegova prva zmaga v karieri, drugo mesto je z zaostankom devetih sekund osvojil Karel Vacek, tretji pa je bil Simone Petilli, ki je bil kar dolgo v virtualni rožnati majici.
Evenepoel nekaj centimetrov pred Rogličem
Kapetani so v vetrovnem vremenu visoko v Apeninih (dežja ni bilo) le v zadnjih nekaj sto metrih dvignili ritem, Remco Evenepoel je na četrtem mestu v cilj (tri minute in 10 sekund za zmagovalcem) prišel tik pred Primožem Rogličem (5.). Norvežanu Andreasu Leknessundu je uspelo ubraniti rožnato majico, Evenepoel, ki je po četrtkovi šesti etapi v Neaplju spustil nekaj ostrih puščic proti Primožu Rogliču in njegovi ekipi Jumba Visme, pa je zadržal 44 sekund prednosti pred največjim konkurentom za končno zmago.
Zmago posvetil prijatelju
"Vse skupaj je bilo povsem nepričakovano. Želel sem v beg in morda pozneje pomagati sotekmovalcu Lorenzu Fortunatu, če bi napadel iz ozadja. To zmago bi rad posvetil ekipi, družini in prijatelju, ki trenutno ni v najboljšem stanju in precej trpi," je povedal Bais, ki je oblekel tudi modro majico vodilnega v seštevku gorskih ciljev. Ob vzponu na Gran Sasso je ohranil relativno sveže noge za sklepno akcijo: "Dobro sem se počutil. Vedel sem, da sem močen na zadnjem vzponu. Varčeval sem moči in v sprintu zmagal." Vesela sta bila tudi Evenepoel (ni bilo treba pokrivati napadov) in 23-letni Leknesund (Team DSM). "Imeli smo srečo, da se je etapa tako odvila. Na vso moč je šlo zgolj v zadnjem kilometru. Lahko smo hvaležni, saj bomo še dva dni lastniki rožnate majice. Pričakoval sem, da bo težje, bilo je kar malce dolgočasno."
Etapo smo spremljali z aplikacijo MMC živo ...
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje