Pred desetimi leti je kot mladinski svetovni prvak prvič nastopil na najpomembnejši domači dirki. Od takrat do danes je zbral sedem nastopov na slovenski pentlji, leta 2018 je bil skupno tretji, ves čas pa je zaman lovil etapno zmago.

Ko so novomeški prireditelji lani popestrili tradicionalno zadnjo etapo z zidom na Trško Goro, je to postal njegov glavni cilj. Lani je bil na Glavnem trgu v Novem mestu v sprintu prekratek v dvoboju s Tadejem Pogačarjem, letos je vajo ponovil in bil močnejši tudi od na koncu skupnega zmagovalca Filippa Zane. Italijana se sicer ni zmogel otresti, s čimer bi napadel tudi zeleno majico, a prvi cilj je izpolnjen. To je etapna zmaga na Dirki po Sloveniji, sledi še naskok na tretji naslov državnega prvaka, kar bi bilo znamenje, da bo Moho kot poleti leta 2018 in 2021 zaznamoval tudi julijsko dirko vseh dirk – Tour de France.

Sorodna novica Mohoriču napad prinesel etapno zmago, skupno slavje Zani

Končno prva etapna zmaga na Dirki po Sloveniji, za katero ste na začetku v Celju dejali, da vam ni usojena.
Zelo dobra popotnica za Dirko po Franciji. Nisem pričakoval, da sem tako dobro pripravljen, ker sem imel težave z raztrgano mišico. Zelo sem vesel in zadovoljen, da sem nazaj na vrhu stopničk, in se že veselim Francije.

Ko ste prvi prečkali ciljno črto na Glavnem trgu v Novem mestu ste visoko dvignili roko v zrak in pokazali v nebo – verjetno v spomin na vašega preminulega ekipnega kolega Gina Mädra.
Da, dogodki tega tedna so nas vse globoko pretresli. Sam sem bil še posebej blizu Ginu. Na njegovi prvi tritedenski dirki, na Dirki po Italiji 2021, sva si delila sobo. V tisti četrti etapi, v kateri je zmagal, sem bil tisti, ki sem mu pomagal do tega. Ni verjel vase, a sem mu cel dan govoril, da ni pomembno na dirki, kaj naredijo drugi, pomembno je, da se potrudiš, daš vse od sebe na ključnem delu, in takrat je bilo to dovolj za njega, da je dobil etapo.

Bil je predober fant in ga je Bog vzel nazaj k sebi. Verjamem, da ima vsak svojo usodo in vsak svojo pot, ampak življenje gre naprej. Gino je bil res vesel, dober, predober fant, želel je narediti svet boljši za vse. Zdaj ga žal ni več med nami. Sam ostajam zaljubljen v svoj poklic, v kolo, v kolesarstvo in bom to delal tudi naprej s srcem. Njega bom pa nosil s sabo, v svojem spominu.

Zadihajte, kot si zaslužite tudi po današnji zmagi. Se lahko za trenutek ozrete na nedeljsko etapo in na dogajanje v tem zaključku?
Na celotni Dirki po Sloveniji smo ekipno dirkali solidno. Phil Bauhaus je dokazal, da je dobro pripravljen, bil je blizu etapni zmagi. Tudi midva z Woutom Poelsom sva dokazala, da sva zelo dobro pripravljena za Dirko po Franciji, a sva bila čez Kolovrat in v Kobaridu prekratka za etapno zmago. Za Trško Goro smo vedeli, da tovrstni klanec meni izredno ustreza, in smo stopili skupaj, dali vse od sebe. Cel dan smo skupaj z ekipo UAE-ja narekovali ritem.

Na vzponu se nisem oziral na tekmece, ampak sem samo želel vzpon odpeljati v svojem ritmu, najhitreje, kar lahko, in biti na vrhu brez moči, kar mi je tudi uspelo. Ko sem se ozrl nazaj, sem videl, da je z menoj samo Filippo Zana. Poskusil sem še narediti malo razlike, a je bil spust prekratek, pa tudi nisem želel čisto vsega tvegati. Potem me je Filippo ujel oziroma sem ga počakal. Vedel sem, da mu zaključek ne ustreza in je bil pri koncu z močmi. Vmes sem se malce spočil in nato samo potrpežljivo počakal na sprint in uspelo mi je zmagati na etapi, kar mi predtem ni nikoli uspelo. Lep izid, tudi najboljši izid na Dirki po Sloveniji v karieri. Mislim, da sem na Dirko po Franciji solidno pripravljen.

Vse je podrejeno samo Dirki po Franciji?
Res je, vse je osredotočeno na Dirko po Franciji, na kateri upam, da mi uspe zmagati v kakšni etapi.

Kakšni so občutki ob zmagi na Glavnem trgu v Novem mestu?
Predvsem je lepo videti vse navijače, ki te res ponesejo višje. Pozabiš na noge in se osredotočiš samo na to, da čim hitreje prigrizeš do cilja. Še tik pred ciljem sem pogledal nazaj, ker nisem čisto verjel, da Filippo Zana ni igral, ampak je bil res pri koncu z močmi. Olajšanje, a tudi nagrada za trdo delo zadnjega meseca v pripravah na Tour.

Kako je bilo na Trški Gori, kjer je bilo še posebej bučno in mučno za vas?
Na treningu res vedno malce prej odnehaš in si rečeš, da moraš nekaj pustiti še za dirko. Na dirki zadnjih 30 sekund kar malo zamižiš, da pozabiš, kako bolijo noge. Še posebej zato, ker sem imel vedno v mislih Gina, ki ga ne morejo več peči noge. Tudi za njega sem se potrudil, kolikor sem se lahko.

Kakšen pomen ima etapna zmaga na Dirki po Sloveniji za vas osebno?
Dirka po Sloveniji je ob državnem prvenstvu edina dirka, ki jo vozim na domačih tleh. Zelo, zelo lepo je zmagati pred domačimi navijači, na domačih cestah. Ponosen sem na to, od kod prihajam, in ta zmaga mi zato veliko pomeni.

Kakšen je načrt za naslednji teden?
Pred Dirko po Franciji bom dirkal še na državnem prvenstvu v cestni vožnji. Cilj je zmagati in osvojiti naslov v Radovljici, ampak mislim, da imata Tadej in Primož podobne načrte. Zavedam se svojih omejitev in mej, onadva sta objektivno boljša kolesarja od mene. Mogoče ne ravno na vsaki enodnevni dirki, ampak v direktnem spopadu na 200-kilometrski dirki in v vročini so moje možnosti rahlo omejene. Zagotovo se pa ne bom predal pred štartom, šel bom na vso moč, ne nazadnje je to dober trening pred začetkom Toura. Nimam kaj izgubiti, lahko pa dobim majico državnega prvaka.

Se naslednjo nedeljo v Radovljici obeta pravi spektakel?
Upam, da pride Primož. Nisem prepričan, mogoče je tudi še utrujen po Dirki po Italiji in ga ne bo. Vem, da Tadej bo tam, sem govoril z njim, zagotovo pride, in vem, da je osredotočen na majico državnega prvaka. Kar bi bilo tudi lepo in prav, glede na to, da bo glavni favorit za zmago na Dirki po Franciji ob Vingegaardu. Bomo videli, najmočnejši bo verjetno zmagal ali pa tisti, ki bo imel največ sreče.