Kolesarska sezona je končana, za slovensko kolesarstvo je bila sanjska. Tadej Pogačar je zmagal na Dirki po Franciji, Primož Roglič na Dirki po Španiji, še prej pa je postal še prvi Slovenec z zmago na "spomeniku", klasiki Liege‒Bastogne‒Liege, če omenimo tri največje presežke leta, ki odmevajo tudi po svetu. Roglič je imel 51 tekmovalnih dni, slavil pa kar 12 zmag. Po zmagoslavju v Madridu smo se pogovarjali z njegovim zaupnikom in najboljšim slovenskim kolesarjem 80. let Primožem Čerinom.

Letošnja sezona Primoža Rogliča je preprosto fantastična. Kaj pa vas pri njegovih izjemnih dosežkih najbolj navdušuje?
Eden redkih je, če ne edini, ki je bil v tem petmesečnem obdobju po premoru prav na vsaki dirki v igri za zmago. Na Vuelto je prišel praktično od doma. Ni imel višinskih priprav kot večina španskih kolesarjev, ki so se pripravljali posebej na to dirko. Primož je imel zadnje priprave pred Tourom. Od takrat je le še dirkal in uspelo mu je ohraniti to formo, tako da je bil celo novembra še konkurenčen med kolesarji, ki so se pripravljali le za Vuelto. To je res nekaj fenomenalnega.

Štirikrat je na Vuelti slavil etapno zmago, vsakič na drugačen način. Kako komentirate to lakoto po zmagah, po novem je tudi na šprintih razredčene glavnine v ospredju!
Če gledate njegovo kariero, vsako leto le še nadgradi tisto, kar je dodal sezono prej. Že lani je imel fenomenalno sezono, letos pa ... prvič je dobil spomenik (dirko Liege‒Bastogne‒Liege), prišel na Dirko po Španiji in spet zmagal. Takšnega kolesarja na svetu ni. Dozorel je v pravega mojstra tritedenskih dirk.

Primoževa eksplozija moči v nekaterih zaključkih etap je osupljiva. Moraš to preprosto imeti v sebi, ali gre za trening?
Ne, to je treba natrenirati, ko si sam na cesti, ko delaš intervale in treniraš to eksplozivnost.

Ste ob tistem nevarnem napadu Richarda Carapaza na zadnjem klancu sobotne etape morda kdaj pomislili, da Primožu ne bo uspelo?
Malo me je spreletel srh. Vem, kaj se dogaja v takšnih trenutkih, zato se mi zdi še bolj dragoceno, da je odreagiral na takšen način in spet dokazal, da je enkraten kolesar. Zmagati na tritedenski dirki je že samo po sebi nekaj velikega, povleči takšno potezo, ko si pod maksimalno obremenitvijo, pa res zmorejo le največji.

Sorodna novica Prijazen človek, a odličen kolesar, lačen zmag

Očitno ga ni zagrabila panika ...
Navijači smo na TV-zaslonu dirko dojemali drugače kot Primož, ki je Carapaza videl pred seboj. Ko je opazil, da se razlika ne povečuje več, je vedel, da ima za zadnjih 500 metrov rezerve in da lahko celo pridobi še nekaj časa. V kolesarstvu je tako, da je tisti, ki sledi, malo v prednosti, ker ima tarčo pred seboj. K sreči je imel Primož mirno glavo in močne noge. Ko je bil v škripcih, je ostal miren. Vedel je, da je do cilja še kar nekaj in da je treba enakomerno razporediti moči.

Je Carapaz na tej sobotni etapi izvlekel največ, kar je lahko, ali bi moral napasti že 7 km pod vrhom vzpona?
Ne, saj bi ga na takšnem klancu gotovo ujeli pred ciljem. Če bi mogel, bi lahko tudi ob tistem napadu 2 km pred ciljem naredil dovolj veliko razliko, toda v zadnjih 500 metrih ga je zmanjkalo in je Primož spet nekaj pridobil.

Bi lahko Jumbo Visma tisti dan še bolje opravila delo? Do zadnjega klanca so imeli vse pod nadzorom, a ko je Carapaz napadel, Seppa Kussa ni bilo ob Primožu Rogliču ...
Težko bi rekel. Tako kot Primož je tudi celotna ekipa prišla na Vuelto brez konkretnih priprav, zato menim, da so dobro odpeljali dirko in naredili malo napak. Tekmeci so na etapi s ciljem na Covatillo vedeli, da imajo zadnjo možnost in da je treba postreliti še zadnje naboje, če želijo spodnesti Primoža. Toda znal je pravilno odreagirati. Ni se zagnal za Carapazom ko je bil na meji, ker potem bi pa res lahko popolnoma ugasnil in izgubil minuto. Umirjeno je nadaljeval in uspelo mu je zadržati rdečo majico. Podobno je bilo tudi na etapi s ciljem na Angliruju. Ostal je miren, dobro prerazporedil moči in zaostanek je bil minimalen.

Zdi se, da lahko kdaj težave Primožu Rogliču povzročajo le deževni in hladni dnevi. Se strinjate?
Ne, mislim da to ni posebna težava. Malo je bilo v 6. etapi (s ciljem na smučišču Formigal) res smole s preoblačenjem, ko so zamudili pravi trenutek, ampak ‒ to je bila bolj napaka športnih direktorjev kot kolesarjev. Kot rečeno, Jumbo Visma je naredila zelo malo napak, težko jim je kaj očitati, potem ko so lani res delali veliko napak, ki jih ne bi smeli.

Kaj se je dogajalo tik pred štartom kraljevske etape s ciljem na Angliruju, ki se ga je Roglič po sili razmer lotil s prestavnim razmerjem 34 x 30?
Pozno so ugotovili, da je z razmerjem 34 x 32 nekaj narobe in ni bilo časa, da bi to popravili, tako da so mu dali zadnje kolo z drugim zobnikom in razmerjem 34 x 30, etapa pa je bila tako hitra, da ni bilo časa, da bi namestili razmerje 34 x 32, zato je toliko težje vozil na strmi Angliru.

Vas je presenetil, ker je bil v ospredju tudi na etapah, ki so bile na papirju namenjene sprinterjem?
Ni me presenetil. Vem, da zna dobro preračunati, kdaj je smiselno to narediti. Na koncu se je izkazalo, kako prav so prišle vse bonifikacijske sekunde. V zadnjih letih se razlike med zmagovalci največjih dirk zmanjšujejo. Dirkanje je drugačno kot včasih. Tekmovalci takoj dobijo vse informacije, trenerji oziroma športni direktorji jim vse sporočajo prek radijskih zvez. Spodbujajo jih, govorijo, kako je treba odreagirati. To se odraža na majhnih razlikah v skupnem seštevku. Tega bo v prihodnje še več. Bolj kot boš kompleten kolesar, lažje kot boš odščipnil sekunde tekmecem, večji plus bo. Primož se tega dobro zaveda.

Kdor je menil, da ga bo poraz na Dirki po Franciji dotolkel, se je močno uštel. Zdi se, da je po Touru še bolj nabrušen. Je res tako hitro pozabil grenek poraz?
Težko to pozabiš, moraš pa predelati v glavi. Potrdil je še eno svojo veličino, da zna poraz športno prenesti in da ga izkušnja naredi še močnejšega. Moraš biti tak značaj. V dirkah je hitro začel iskati nove izzive, ni se mu podrl svet. Že večkrat je dokazal, kako se uči iz negativnih izkušenj. Na Touru je imel preprosto smolo, da se je predzadnji dan zgodil Tadej Pogačar, ki je kronometer odpeljal fenomenalno.

Po tistem napadu Pogačarja (8. etapa), ki mu ni sledil, je Roglič izjavil, da Slovenca ne bo lovil... Najbrž je bila to vendarle napaka ...
Bila ali pa ne. Verjetno bi rešil nekaj sekund, pa jih morda spet nekje drugje izgubil. Biti pameten po končani dirki je težko. Vsak v danem trenutku naredi tisto, kar misli, da je najboljše.

Je na Vuelti tako zavzeto dirkal predvsem zaradi izkušnje s Toura, ko je na koncu nesrečno izgubil rumeno majico?
Tudi. Vsaka negativna izkušnja je zanj dobra šola, to je že večkrat dokazal in tokrat je izkoristil vsako priložnost, da je pridobil kakšno sekundo. Na koncu se je to izplačalo.

Kakšna se vam zdi trasa Dirke po Franciji 2021?
Bolj klasična, tradicionalna, ni pa dvoma, da bodo dirko težko spet naredili kolesarji. Sploh ni treba, da so na trasi težki vzponi, etape težke naredijo kolesarji, ki tja pridejo maksimalno pripravljeni.

Prakso, da najboljše ekipe za najpomembnejše dirke določijo več kapetanov, verjetno lahko pričakujemo tudi v prihodnje, kajne?
Ekipe, ki hočejo zmagati na tritedenskih dirkah, bodo na začetku igrale z dvema ali celo s tremi kapetani, potem bo pa cesta hitro pokazala, kdo je kdo. To je tudi prava usmerjenost. Pomembno je, da so vsi najbolje pripravljeni in da so pripravljeni pomagati, tudi ko se pokaže, da ne morejo več zmagati. Lep primer je bil na Touru Tom Dumoulin. Škoda, da je šel na Vuelti domov, lahko bi pomagal na kakšni etapi, a verjetno je bil frustriran, ker je pogorel na začetku.

Sepp Kuss je izjemen pomočnik. Se bojite, da mu vloga pomočnika ne bo več dišala?
Če je pameten in če zna realno razmišljati, bo ugotovil, da mu še veliko manjka za zmagovanje na tritedenskih dirkah. Na ravninskih etapah, predvsem na etapah na veter, Kussa ni bilo zraven. V prvi vrsti pa bo moral izboljšati še kronometer. Res je, da je vrhunski pomočnik v hribih, a za zmagoslavje na tritedenskih dirkah ni dovolj le odlična vožnja v klanec.

Bo Ineos vrnil udarec in sestavil zasedbo, s katero bo spet zasenčil tekmece? Na Vuelti je Carapaz v zaključkih zahtevnih etap ostajal sam, Froome, ki je za Ineos odpeljal zadnjo dirko, ni kaj dosti pomagal ...
Frooma so na Vuelto odpeljali le zato, da so se od njega poslovili na dostojen način. Preostali so kar dobro dirkali, je pa res, da je bil Carapaz prekmalu osamljen. Na Touru jim nič ni šlo po načrtih, v zadnjem trenutku so menjali postavo in nekateri tekmovalci niso bili na nivoju. Glede na to, kakšna finančna sredstva vlagajo, se ni bati, da naslednjič v Francijo ne bi prišli bistveno bolje pripravljeni. Je pa veliko odvisno od sezone, že en padec, ena bolezen ob nepravem času, pa si ob tekmovalca, ki bi imel morda lahko na Touru visoke cilje.

Zdaj sledi svetovni izbor najboljšega kolesarja leta, kjer je dilema ista, kot izbrati najboljšega športnika Slovenije. Kaj pravite?
U, to pa ni moja naloga, k sreči se mi s tem ni treba ubadati.

Ker imate trgovino s kolesarsko opremo, pa verjetno najbolje veste, kako zelo se je v Sloveniji povečalo zanimanje za kolesarjenje v zadnjem letu ali dveh.
Ne toliko v zadnjih dveh letih. Že deset let opažamo predvsem večje zanimanje za cestno kolesarstvo v primerjavi z gorskim.